Bila je slovenska pianistka in ena najpomembnejših klavirskih pedagoginj 20. stoletja. Rodila se je v Zagorju ob Savi očetu Tomu in materi Mariji, roj. Porenta. Oče je v Zagorju deloval kot zdravnik, kar je omogočilo spodbudno okolje za njen zgodnji glasbeni razvoj.
Od leta 1915 do 1923 se je šolala na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, nato je od leta 1921 do 1926 študirala klavir pri Janku Ravniku na konservatoriju Glasbene matice. Svoje znanje je v šolskem letu 1926/1927 izpopolnjevala v Parizu, na Ècole normale de musique, pri prof. Heleni Castel Galanti. Udeleževala se je tečajev, ki jih je vodil francoski pianist Alfred Cortot. V šolskem letu 1927/1928 se je zasebno šolala pri Vilemu Kurzu, enem najvidnejših srednjeevropskih klavirskih pedagogov.
Od leta 1928 je poučevala klavir na Glasbeni matici in državnem konservatoriju. Leta 1935 je postala suplentka na konservatoriju oz. Akademiji za glasbo, od 1945 do 1963 je delovala kot redna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1963 se je upokojila.
Kot koncertna pianistka je nastopala med letoma 1928 do 1940 po različnih krajih Jugoslavije, med drugim na Bledu (prvi koncert), v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Mariboru, Sušaku itd.. Večinoma je nastopala kot spremljevalka violinista Karla Rupla ter z Ljubljanskim godalnim kvartetom. Kritiki so njeno igranje visoko cenili in si želeli, da bi se predstavila tudi kot solistka, vendar do tega ni prišlo.
Med okupacijo je svoje delovanje prekinila, a je s svojo napredno usmerjenostjo ves čas podpirala in bila organizacijsko vključena v osvobodilno gibanje na Akademiji za glasbo. Po vojni je še nekajkrat nastopila na radiu in na koncertih s Karlom Ruplom (1945/1946 Maribor, Zagreb, Ljubljana), nato pa se je popolnoma posvetila vzgoji mladih pianistov. Iz njene šole so izšli: Dubravka Tomšič – Srebotnjak, Zorka Bradač, Marijan Vodopivec, Gita Mally, Marijan Fajdiga, Hubert Bergant itd.
Če ne bi imela zdravstvenih težav, bi se lahko razvila v vrhunsko koncertno pianistko, saj jo je odlikovala virtuozna tehnika, izjemna muzikalna občutljivost in visoka inteligenca. Bila je izvrstna pedagoginja, ki je učencem posredovala sodobne pianistične metod in pri pouku izvirno združevala elemente francoske klavirske tehnike s prstno igro praške šole. Posebno pozornost je namenjala oblikovanju tona, diferenciaciji klavirskega udarca ter stilni izoblikovanosti interpretacije.
Slovenska biografija
Wikipedija
Savus
Portal Slovenski grobovi
Lovše, J. Spominu Zore Zarnikove. Delo, 5. 4. 1972, let. 14, št. 93, str. 6.
V. I. R. Zora Zarnik. Ženski svet, julij in avgust 1939, let. 17, št. 7/8, str. 165–167.
Spletni viri:
Na današnji dan: Zora Zarnik. (citirano 11. 12. 2025). Savus. Dostopno na naslovu: https://savus.si/na-danasnji-dan-zora-zarnik/
Lovše, J. Zarnik, Zora (1904–1972). (citirano 11. 12. 2025). Slovenska biografija. Dostopno na naslovu: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi857838/
Zora Zarnik. (citirano 11. 12. 2025). Wikipedija. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zora_Zarnik
