Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

ZONTA, Emil

ZONTA Emil
Foto: osebni arhiv avtorja

Galleria fotografica

Nato:
10. November 1935, Sv. Duh (Buzet)
Luoghi di attività:
Lessico:

Rodil se je v Sv. Duh pri Buzetu v Istri, kjer je preživel otroška leta v napredni in razgledani družini. Starša sta bila povezana z buzetskimi in koprskimi italijanskimi izobraženci, s katerimi je spoznal drugačno plat življenja. Kot šestletnik je začel obiskovati osnovno šolo v italijanskem jeziku. V tistih časih ni bilo druge izbire, 8.9.1943, ob padcu italijanske fašistične vlade pa je bilo konec šole. Načrti in želje staršev o njegovi bodočnosti so padli v brezno, saj nemški okupatorji niso odprli nobene šole po vsej Istri. Novo nastale povojne družbeno-politične razmere so ga pahnile v drugačno okolje. Šolanje je nadaljeval v tretjem razredu, zanj popolnoma neznanem jeziku – hrvaščini. Začelo se je čudno, težavno obdobje, preskakovanju iz italijanščine v hrvaščino, iz hrvaščine v slovenščino. Naučil se je hkrati razmišljati v treh jezikih. Kot polnoleten in visok mladenič, v višino je meril 185 cm, je spoznal, da premetavanja in hitrostno dohitevanje ter boj za znanjem in spoznanji niso bili zaman.
Prva glasbena dognanja je pridobil v domačem okolju. Učiteljica harmonike je bila domačinka, ki je dobro poznala glasbeno teorijo. Tudi kapelnik godbe na pihala ga je veliko naučil o teoriji in igranju trobente. Na pobudo nekaterih godbenikov so ga poslali na izpopolnjevanje v Zagreb na Višjo Pedagoško glasbeno šolo, kjer se je usposabljal za dirigenta pihalnih orkestrov. Na prodročju Buzeta so bili dejavni kar štiri taki orkestri. Dvoletni študij je vključeval instrumentacijo, harmonijo in dirigiranje. Profesorja Antonić in Grgošević sta uvidela njegovo zagnanost, zato je hkrati obiskoval tudi pouk na Glasbeni akademiji. S tem so se mu odprla vrata vseh glasbenih institucij, koncertnih dvoran in celo opere. Po dveh letih se je vrnil v rojstno Istro, kjer je s pridom uporabljal nabrano „glasbeno znanje“.
Po preselitvi v Koper je želel igrati v glasbenih skupinah, pri čemer je prikrival prejeto glasbeno izobrazbo. Igral je v različnih zabavno – glasbenih skupinah. Nekaj jih je tudi ustanovil. Zaposlitev na Radiu Koper – Capodistria mu je odprla novo obzorje pri njegovem delovanju. Začel se je zanimati za elektroniko. S koprskega radia se je preselil na Radio Ljubljana ter se vpisal na Srednjo elektrotehnično šolo, smer – šibki tok. V Ljubljani se je seznanil s slovenskim načinom življenja. Zlasti ga je zanimala kultura, njeni ustvarjalci. Spoznal in srečeval se je z večino tedanjih glasbenikov, skladateljev, dirigentov, kakor tudi s pesniki, pisatelji, gledališkimi igralci in opernimi pevci. V radijski hiši je doživel povezanost, ki jo je glasba vzbujala pri ljudeh s pomočjo elektronike. V tem času ga je inž. Dušan Vendramin veliko naučil o akustiki, o izvoru zvokov, kako slednje prepoznati po višini, moči, prodornosti, jih razporediti in ujeti na magnetofonski trak, kako ozvočiti velike in manjše dvorane in prireditve na prostem.
Znanje in izkušnje pridobljene v Zagrebu in Ljubljani je oporabil na koprskem radiu. To so bili zanj čudoviti in ustvarjalni časi iznajdb, raziskav. S studijskimi tehniki je odkrival in razvijal številne glasbeno – tehnične novosti. V studio „Hendrix“ so prihajale na snemanje številne glasbene skupine iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Na njegovo pobudo je Radio Koper Capodistria, kot prvi v svetovnem merilu, v Izoli na oder postavil 14 glasbenih skupin in izvedel t.i. „pB“ – play back sistem. Kasneje se je osredotočil na istrsko glasbeno dediščino. Prebral je številno strokovno italijansko literaturo, ki mu je bila tedaj bila edina na razpolago. Pri tem raziskovanju je največjo strokovno pomoč prejel od prof. Pavleta Merkuja. Angažiral se je tudi za zbliževanje med novoselci v istrskih mestih s staroselci v zaledju Istre. Opravil je več sto posnetkov in organiziral je prireditveno dejavnost tako v mestu, kot na podeželju. Želel je namreč, da bi Slovenci spoznali Istro in Istrijani Slovenijo.
Poleg glasbe je zaljubljen v naravo, ljubiteljsko se ukvarja z vrtnarstvom, vinogradništvom in tudi s politiko. Je avtor treh knjig in več kot 30 prispevkov na temo Istre. Glasbeno dediščino je obogatil z desetimi izdajami glasbenih kaset in CD-jev. Z raznimi pevskimi in glasbenimi skupinami je nastopil več kot 300-krat, tako doma kot širom po Evropi, Kanadi in tudi v Braziliji.

Emil Zonta

Z boškarinom po store staze : kantadore gremo hodit od Fontane do Pregare, Gradin 1998
Kantadore : deset let za stoletja, Gradin 2005
L’armonica diatonica triestina nei nostri ricordi = Diatonična harmonika trieština v naših spominih, Capodistria = Koper 2008
z velikega kamna …: vsem otrokom sveta, Sv. Duh 2008
Od Svetega Duha in nazaj : pripovedujem o tem, kar sem videl in slišal, ne pa vedel …, Koper 2009
Moč kletve, moč molitve, Koper 2011

Priznanje z nagrado MO Buzet, MO Koper
Priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča (Občina Izola)
Zlata plaketa Zavoda RTV Ljubljana
Priznanje Radia Koper Capodistria, Accademia dei Concordi – Invito all Istria (Rovigo, Italija)
Priznanje SLKD skupini Lazonta

Ustni vir: Emil Zonta, 2019

Autore/autrice della voce: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Data del primo inserimento: 13. 3. 2019 | Ultima modifica: 28. 8. 2020
Peter Štoka. ZONTA, Emil. (1935-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 8. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/zonta-emil/
Segnala un errore