Na dan ko se je rodil, so italijanski okupatorji moške iz Ribniške doline nasilno odpeljali v taborišče na Rab. Med deportiranci je bil tudi njegov oče. Ko se je vrnil z Raba, je bil Stanislav star devet mesecev. Očeta se ne spominja, ker je bil ta ubit leta 1945 v Kočevskem Rogu. Otroška leta so z bratoma in mamo preživljali v največji možni revščini in zaničevanju. Osnovno šolo je končal v Sušjah, štiri leta nižje gimnazije v Ribnici. Po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih je nadaljeval gimnazijo v Kočevju. Po maturi je dve leti študiral na tekstilni fakulteti. V tem času je vedno bolj čutil svojo poklicanost. Na grobu blaženega Antona Martina Slomška v Mariboru, kjer je bil na praksi kot tekstilec, se je odločil za duhovniški poklic. Tako je po praksi jeseni stopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani ter študiral na Teološki fakulteti. Po petem letniku je bil posvečen v mašnika. Novo mašo je pel v Ribnici leta 1970. Sledil je še šesti letnik študija z bivanjem v župniji Ljubljana-Žale.
Ko je končal študij z diplomo na Teološki fakulteti, je leta 1971 prišel za kaplana v župnijo Naklo. Po letu dni je bil imenovan za župnika, ker je predhodnik France Rozman postal profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti. Na začetku župnikovanja v Naklem so leta 1975 zgradili novo župnišče. V župniji Naklo je deloval skupaj 16 let. Leta 1987 je nadškof A. Šuštar je Zidarja imenoval za novega župnika v Kranju. V župnišču je primanjkovalo prostora za bivanje treh duhovnikov in gospodinje (njegova mame), še bolj boleče je bilo vprašanje veroučnih prostorov, saj so imeli pri verouku kar 1100 učencev. Pomladi leta 1990 je bila na Zlatem polju ustanovljena nova župnija (Sv. Modest), leta 1991 je bilo Cerkvi vrnjeno župnišče, v katerem je deloval Gorenjski muzej. V nekaj letih so preselili muzej, v obnovljeno stavbo župnišča so se preselili leta 1995. Potem se je vračalo še drugo premoženje. Prešernovemu gledališču se je Cerkev sporazumno odpovedala. Kot dekan dekanije Kranj Zidar sooblikuje pastoralno življenje župnije in dekanije. Zaživela je Karitas, skavtska organizacija, nastal je odbor za družino, delujejo dekanijski pastoralni svet, območna skupnost izobražencev in pedagogov, tečaji za bližnjo pripravo na zakon, katehumenat, razne molitvene skupine. V župniji je vseh pet cerkev temeljito obnovljenih. Leta 2000 ga je sveti oče na predlog tedanjega ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta imenoval za prelata.
Vir: zapis msgr. Stanislava Zidarja, avgust 2010
Leta 2008 je prejel še veliko plaketo Mestne občine Kranj zaradi zavzemanja in ustvarjanja kulturnega dialoga z drugače mislečimi in verujočimi.
Leta 2000 je Stanislav Zidar prejel veliko Prešernovo plaketo za trud pri kulturnem življenju župnije in mesta.
K. Vrtačnik: Stane Zidar – dekan: ko bom zapuščal Kranj, mi bo hudo, Kranjčan, november 1997, str. 12 in 13