ŽGEČ, Franjo

Rodil se je v Dornavi kot prvorojenec med osmimi sinovi kmetu Francu in Ani, rojeni Frajnkovič. Osnovno šolo je obiskoval v Dornavi, nižje razrede gimnazije na Ptuju in višjo gimnazijo v Mariboru. Leta 1915 je v 6. razredu moral k vojakom in na rusko fronto. V ruskem ujetništvu je bil od 6. junija 1916 do 31. oktobra 1918. Po vrnitvi je maturiral in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je obiskoval univerzitetne študije slavistike, francoščine, pedagogike in nemščine. Leta 1923 je končal študij in promoviral za doktorja filozofije z disertacijo Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda, za kar je prejel svetosavsko državno študentovsko nagrado. V študijskem letu 1923/24 se je podiplomsko izpopolnjeval na pariški Sorboni. Nekaj časa je bil na inštitutu J. J. Rousseauja v Ženevi.

Od leta 1924 je poučeval na osnovni šoli na Prevaljah na Koroškem, med letoma 1925–1931 na učiteljišču in na gimnaziji v Mariboru, od leta 1931 do 1934 na gimnaziji Ptuj in od leta 1934 do 1950 v Celju.
Leta 1921 sta s prof. dr. Karlom Ozvaldom na univerzi ustanovila Akademski socialno-pedagoški krožek. Leta 1926 je izdal Popisnice o razvojnem stanju učencev. Leta 1936 sta skupaj z dr. Ozvaldom izdelala Anketno polo o življenju otrok oziroma dijakov v Dravski banovini.

Leta 1931 je izšla knjiga z naslovom Ali spolna vzgoja res ni potrebna?. Nastala je sociološko-psihološka študija Haloze, ki je leta 1935 v nadaljevanjih izhajala v slovenski kulturni reviji Sodobnost. Leta 1939 je v Obzorjih objavil daljši zapis Beda haloške dece in nje socialni vzroki. Med letoma 1928–1930 je bil sourednik revije Popotnik.

Umrl je v Celju kot upokojeni gimnazijski profesor.