ZELKO, Ivan

Osnovno šolo je obiskoval v Črenšovcih, gimnazijo pa v Murski Soboti in Ljubljani, kjer je tudi maturiral. Nadaljeval je študij bogoslovja v Mariboru, kjer je bil leta 1935 tudi posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Dobrovniku, kjer se je začel seznanjati z madžarščino in se zavzel za ustanovitev nove župnije v Kobilju. Kasneje je bil kaplan še pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, v Dvorjanah, na Madžarskem v Alsóságu in Salköveskutu, pri Gradu, na Cankovi in v Gornji Radgoni. Leta 1946 je postal najprej župnijski upravitelj in pozneje še župnik v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah, kjer je ostal do smrti. Med leti 1968 in 1974 je predaval cerkveno zgodovino na mariborskem oddelku ljubljanske Teološke fakultete. Leta 1974 je doktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani z disertacijo Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381, ki je postala temelj raziskovanja starejše zgodovine Prekmurja. Od konca 60. let je bil tudi stalni zunanji sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri SAZU. Pokopan je v rodnih Črenšovcih, kjer je bil leta 2002, ob 90-letnici njegovega rojstva, v Parku spominov, v okviru Tedna duhovnosti in kulture, odkrit in blagoslovljen doprsni kip v njegovo čast.
Ivan Zelko sodi v krog tistih duhovnikov, ki so poleg osnovnega poklica videli težišče svojega delovanja na domoznanskem področju. V ospredju njegovega zanimanja je bilo Prekmurje, tako da glavnina njegovih razprav in člankov obravnava prekmursko zgodovino od njenih začetkov v srednjem veku do današnjih dni skozi zgodovino posameznih župnij. Trudil se je, da bi preteklost Prekmurja čim bolje raziskal in prispeval k njenemu ustreznejšemu deležu v sintetičnih pregledih naše preteklosti. To mu je tudi uspelo, saj si je pridobil sloves prvega in do sedaj najbolj verodostojnega ter priznanega znanstvenega raziskovalca prekmurske zgodovine.