Zdenko RAJHER

Osnovno šolo je obiskoval v Cirkulanah, nato gimnazijo na Ptuju. Po maturi (1957) je šolanje nadaljeval na agronomskem oddelku Biotehniške fakultete (BTF) v Ljubljani, kjer je leta 1963 diplomiral z nalogo na temo vinogradništva v Spodnjih Halozah. Leta 1989 je z nalogo o biološkem razkisu vina zaključil še podiplomski študij enologije na Fakulteti kmetijskih znanosti v Zagrebu.
Polletno specializacijo je opravil v vinorodnih območjih Francije, trimesečni raziskovalni staž na Inštitutu za visoke agronomske študije v Montpellieru, preizkus usposobljenosti pa na BTF v Ljubljani.

Sprva je bil zaposlen kot tehnološki vodja vinogradništva na Agrokombinatu Maribor, v obratu Košaki (1964–1965), zatem je delal kot vodja laboratorija in glavni enolog v mariborski kleti Vinag (1965–1977). Leta 1978 je pričel poučevati strokovna predmeta (tehnologija alkoholnih in brezalkoholnih pijač, tehnologija predelave sadja) na Živilskem šolskem centru v Mariboru. Nato (1985) je bil izvoljen za asistenta na BTF v Ljubljani in v letih 1992–1999 tam predaval vinarstvo in tehnologijo vina. Prav tako je deloval na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, kjer je sprva vrsto let predaval vinarstvo (1989–2008) in nato alkoholne pijače (2009–2013). Obenem je na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru predaval o kakovosti rastlinskih živil in pijač (1998–2007), na mariborski višji živilski šoli pa tehnologijo vina (2000–2014).

Ob rednem delu je že v osemdesetih letih kot avtor in izvajalec programov sodeloval pri izobraževanju vinarjev in vinskih svetovalcev v gostinstvu. Bil je delegat v Mednarodni organizaciji za trto in vino (OIV) v Parizu, sodeloval pa je tudi v Mednarodni komisiji trsničarjev (CIP). V letih 1989–2001 je bil sprva glavni tajnik, nato pomočnik direktorja za strokovno dejavnost na Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije v Celju (danes Vinska družba Slovenije) in bil kot njen predstavnik član znanstvenega sveta, Mednarodnega strokovnega komiteja za vino in izvršnega sveta Skupščine evropskih vinorodnih regij (AREV).

Njegova obširna bibliografija obsega več kot 300 naslovov, med njimi so predvsem strokovni članki o vinih in vinarstvu ter o alkoholnih pijačah, interna učna gradiva ter več monografij s področja vinarstva.