Galleria fotografica
Odraščala je v Genterovcih, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Po končanem srednješolskem izobraževanju družboslovno-jezikovne smeri v Lendavi je na Filozofski fakulteti Loránda Eötvösa v Budimpešti študirala madžarski jezik s književnostjo in bibliotekarstvo. Po uspešno končanem študiju je delala kot novinarka pri tedniku Népújság v Lendavi, nato se je na DOŠ I Lendava zaposlila kot bibliotekarka. Raziskuje založniško dejavnost, publicistiko in knjižničarstvo madžarske narodne skupnosti v Sloveniji v letih 1945–2004. Leta 2006 je doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze Loránda Eötvösa v Budimpešti. Naslov njene doktorske disertacije je A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Zgodovina izdajanja madžarskih knjig, publicistike in knjižničarstva od 1945 do 2004). Disertacija je leta 2007 izšla še v knjižni obliki kot monografija z obsežnim povzetkom v slovenščini. V slovenščini so objavljeni tudi njeni številni strokovni članki in študije. Objavila je kulturnozgodovinsko raziskavo kulta Zrinjskih v madžarski literaturi (2009) ter pripravila monografijo slikarja Zoltána Gáborja (2002).
Leta 2010 je bila urednica strokovne publikacije z naslovom Narodnostne knjižnice v Sloveniji in njihovi partnerski odnosi v okviru Evropske unije. Od 2006 dalje je pri Akademiji znanosti in umetnosti v Budimpešti zunanja (pridružena) članica in zastopa sekcijo znanstvenikov s področja knjižničarstva. Je tudi članica Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU). Od leta 2012 je habilitirana lektorica madžarskega jezika in med drugim predava na Univerzi v Mariboru na Katedri za prevodoslovje in medkulturne študije. Od 2015 je članica Društva pisateljev Madžarske. Do sedaj je objavila sedem pesniških zbirk v madžarskem jeziku, tri v slovenskem jeziku in dve prozni deli v madžarščini. Dobila je tudi status raziskovalke v Sloveniji. Njena bibliografija je vključena v podatkovno bazo za raziskovalce SICRIS, leposlovna dela pa so vodena v online katalogu COBISS.
Leta 2018 je izšla zgoščenka z njenimi pesmimi pod naslovom Po sledeh čudežnega jelena (A csodafiúszarvas nyomában). Istega leta je izdala dvojezično pesniško zbirko z naslovom Enigma. Z družino živi in dela na Kapci.
Julija 2022 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice Knjižnice – Kulturnega centra Lendava, od oktobra istega leta pa je direktorica te ustanove.
Leta 2023 je skupaj z Olgo Paušič prevedla izbrane pesmi madžarskega pesnika Sandorja Petöfija. Zbirki z naslovom Na Dravi, ki je izšla pri založbi Volosov hram, je prispevala tudi spremno besedo.
Samostojne izdaje v slovenščini:
Viharverten (Potepana v viharju). Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 1997.
Kiűzve az édenből (Izgnana iz raja). Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 2003.
Portret akademskega slikarja Zoltana Gaborja. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 2002.
V ognjenem kresu. Lendava: samozaložba, 2001.
Slepci na zemljevidu. Murska Sobota: Franc-Franc, 2003.
V sebi zate. Murska Sobota: Franc-Franc, 2010.
Leposlovje v madžarščini:
Viharverten (Potepana v viharju). Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 1997.
Kiűzve az édenből (Izgnana iz raja). Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 2003.
Sivatagi szélben. Pilisvörösvár – Kapca, Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület, Kapcai Helyi Közösség, 2011.
Új horizontok, Novi horizonti, Neue Horinzonte, válogatott verseskötet. Pilisvörösvár, Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület, 2013.
A fény győzelme, levélregény. Pilisvörösvár, Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület, 2015.
Ismeretlen vadászmezők: pesmi in prevodi. Pilisvörösvár, Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület, 2015.
A szív akkumulátora, novele. Pilisvörösvár, Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület, 2017.
Enigma: izbrane pesmi. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 2018.
Por és hamu: versek, gyermekversek és műfordítások (poezija za odrasle in otroke), 2021
Ábécés gyermekversek 40 betűre (poezija za otroke), 2023
Huzjan, Š. Podaj roko svetlobi = Nyújts kezet a fénynek. Lendava, 2003.
Lainšček, F. Posončnice = Napraforgó-alkonyat = Suncogledice = Sonnenwenden. Murska Sobota, 2005.
Car, E. A gólyák is elpusztulnak = Štrki umirajo. Dobrovnik, Pilisvörösvár, 2009.
A Zrínyiek kultusza Lendván : az alsólendvai Bánffy és a csáktornyai Zrínyi dinasztiák confusiója a 16. és 17. században : a nemzetközi szimpózium előadásai (Kult Zrinskih v Lendavi ; Confusio dinastije Bánffy iz Dolnje Lendave in dinastije Zrinskih iz Čakovca v 16. in 17. stoletju: predavanja mednarodnega simpozija). Lendava: Hrvaško kulturno društvo Pomurje, 2022 (prevajalka, avtorica in urednica)
Lainšček, F.. Szerelem-sziget (Otok ljubezni), 2022
450 let prve tiskane madžarske knjige v obdobju reformacije v Dolnji Lendavi: zbornik povzetkov mednarodna konferenca. Lendava: Knjižnica – Kulturni center, 2023 (urednica in prevajalka)
Petöfi, S. Na Dravi (skupaj z Olgo Paušič). Pekel: Zavod Volosov hram, 2023.
Znanstvene in strokovne publikacije v madžarščini:
A Zrínyiek nyomában (Po sledeh Zrinskih). Pilisvörösvár, 2003.
A szlovéniai magyar könyvillusztrátorok (Ilustratorji madžarskih knjižnih izdaj v Sloveniji). Lendava, 2003.
A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó-és könyvtártörténet (Zgodovina madžarskega založništva, tiska in knjižničarstva v Sloveniji). Lendava, 2007.
A családom anyanyelve a muravidéki magyarok identitása tükrében (Materni jezik moje družine v luči identitete prekmurskih Madžarov). Pilisvörösvár, 2008.
Tragom Zrinskih. Zagreb, 2009.
A muravidéki magyar könyvek világa (Svet prekmurskih madžarskih knjig). Pilisvörösvár–Lendava, 2010.
A szlovéniai magyar nemzetiségi könyvtárak stratégiája és menedzsmentje (Strategija in menedžment knjižničarstva madžarske narodnosti v Sloveniji). Pilisvörösvár: Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület; Kapca: Krajevna skupnost, 2012.
Digitalizacija madžarskega domoznanskega in leposlovnega gradiva v Prekmurju = Digitisation of the hungarian local history resources and fiction in Prekmurje region. V: Informacijski viri in storitve knjižnic v elektronskem okolju. Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Portorož, 24.–26. oktober 2005 = Professional Conference of Union of Associations of Slovene Librarians, Portorož, October 24–26, 2005. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2005, str. 133-149.
Narodnostne knjižnice v Sloveniji v ogledalu procesa evropske integracije. V: Kisebbségi oktatás és gyermekirodalom. Pilisvörösvár: Muravidéki Baráti Kör Kulturális Egyesület, 2003, str. 168-179.
Stanje šolskih knjižnic v Pomurju. Referat s Kongresa šolskih knjižničarjev Slovenije »Šolske knjižnice včeraj, danes, jutri«, Radenci, 21.–23. oktober 2004. V: Šolska knjižnica, 2014, št. 3, str. 233–237.
Dvojezične šolske knjižnice na področju Pomurja, na katerem živi madžarska narodnost. Radenci, 16.–18. oktober 2008. Šolska knjižnica, 2008, št. 3–4, str. 186.
Az szépirodalom önismereti és gyógyító ereje. Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület, Pilisvörösvár, 2017.
Nemzetiségi könyvtárügy a Muravidéken : tanulmányok, kritikák, interjúk (Narodnostne knjižnice v Prekmurju: študije, kritike, intervjuji). Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti in Društvo prekmurskih madžarskih znanstvenikov in raziskovalcev, 2019 (soavtorica)
Nyelvi mozaikok a muravidéki magyar nyelvben : tanulmányok (Mozaik prekmurskega madžarskega jezika: študija). Pilisvörösvár: Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület, 2019.
The Hungarian minority in Slovenia and Hungarian as a minority language (Madžarska manjšina v Sloveniji in madžarščina kot manjšinski jezik). V: Gruntar Jermol, A. et. al. (ur.), Translation and/und Migration (Prevajanje in migracije). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019, str. 40-48. (strokovni članek)
Kult Zrinskih danas u hrvatskom, madžarskom i slovenskom graničnom području. V: Feletar, D. et al. (ur.), Zrinski – od Bribirskih Šubića do Čakovečkih Zrinskih (1102.-1347.-1546.-1671.-1703.): zbornik radova s međunarodnog znanstvenog skupa Čakovec-Sisak, 26. i 27. listopada 2018. godine. Čakovec: Letis: Zrinska garda, 2019, str. 32-40. (znanstveni članek)
A Zrínyi-kultusz napjainkban a magyar, horvát és szlovén határsávban (Kult Zrinskih danes) (citirano 22. 2. 2024), 2019, št. 12, str. 361-368.
https://epa.oszk.hu/02400/02463/00042/pdf/EPA02463_hadtudomanyi_szemle_2019_ksz_361-368.pdf
A Zrínyi-kultusz napjainkban a magyar, horvát és szlovén határsávban (Kult Zrinskih na obmejnem območju med Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo). Pilisvörösvár: Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület; Lendva: Muravdiéki Magyar Tudományos Társaság, 2020 (soavtorica)
Zrínyi Miklós emlékezete Szlovéniában (Slovenski spomini na Miklosa Zrinskega). Lindua : multikulturna strokovno-družboslovno-literarnoumetnostna revija Občine Lendava, 2020, let. 14, št. 22, str. 15-24. (strokovni članek)
A szépirodalom önismereti és gyógyító ereje (Leposlovna spoznanja in zdrave moči) (citirano 22. 2. 2024). E-nyelv.hu magazin (madžarska spletna jezikoslovna revija), 1. dec. 2020.
http://e-nyelvmagazin.hu/2020/12/01/a-szepirodalom-onismereti-es-gyogyito-ereje/
A szlovéniai magyarság anyanyelvápolásának helyzetképe: 2015-2020 (Negovanje maternega jezika med Madžari v Sloveniji: 2015 – 2020). V: Balazs, G. (ur.), Jelentés a magyar nyelvről: 2016 – 2020: öt év szavaival és kifejezéseivel. Budapest: Petőfi Kulturális Ügynökség, 2021, str. 208-216 (strokovni članek)
Hajós Izsó költő és földbirtokos emlékezete Alsólendván és az alsólendvai Polgári Olvasó-Egylet. Muratáj: irodalmi, művelődési, társadalomtudományi és kritikai folyóirat (Murataj: revija za slovstvo, kulturo, družboslovje in kritiko, 2021, št. 1/2, str. 67-79.
A szlovéniai magyarság anyanyelvápolásának helyzetképe: 2015-2020 (Negovanje materinščine med Madžari v Sloveniji: 2015 – 2020) (citirano 22. 2. 2024). E-nyelv.hu magazin (madžarska spletna jezikoslovna revija), 6. mar. 2021.
http://e-nyelvmagazin.hu/2021/03/06/a-szloveniai-magyarsag-anyanyelvapolasanak-helyzetkepe-2015-2020/
Zrínyi Miklós és öröksége (Miklos Zrinski in njegova dediščina). Budapest: Ludovika Egyetemi Kiadó, 2022 (soavtorica)
Literarnoprevodne izmenjave z madžarščino. V: Pokorn, N. et . al. (ur.), Zgodovina slovenskega literarnega prevoda II, str. 777 – 789. Ljubljana: Založba univerze in Cankarjeva založba, 2023.
bibliografija avtorice v bazi Sicris
Judit Csuka Zagorec (osebna bibliografija)
vrednotenje raziskovalne uspešnosti 2019 –
Wikipedija
KKC Lendava (umetniški portreti)
KKC Lendava (znanstveni portreti)
TV Idea (intervju maj 2018)
Madžarski kulturni inštitut v Ljubljani (literarni večer)
MIKK Murska Sobota (literarni večer)
RTV SLO (prevajanje iz madžarščine v slovenščino)
Titan, R. “Sem madžarska pesnica, ki živi v Sloveniji, ker sem se tu pač rodila. Dialogi, 2002, let. 38, št. 7/8, str. 5-13.
Just, F. Literarna ustvarjalnost madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in literarni portret Judit Zágorec Csuka. Murska Sobota: Franc-Franc, 2006, str. 123-136.
Rituper-Rodež, A. Piše pesmi, da bi ustvarjala oltarje pesništva: portret. Vestnik, 15. apr. 2021, let, 73, št. 15, str. 16.
Podatke za prvi vpis in dopolnitve 2024 je posredovala tudi avtorica sama.
Morda vas zanimajo tudi
MENCINGER, Avguštin
DODIČ, Patricija
