WELLISCH, Béla

Béla Wellisch je bil rojen v Železni županiji na Madžarskem, v družini, ki se je ukvarjala s tiskarstvom. Njegov oče Adalbertus (Béla) Wellisch je bil po poklicu knjigovez in tiskar. Po preselitvi iz Szombathelyja v Monošter (madž. Széntgotthárd) je v tem mestu odprl trgovino s knjigoveznico in papirnico. Sprva prodajalno papirniškega materiala je Wellisch kmalu razširil v tiskarno, v kateri so tiskali knjige, časopise in drugo.

Wellisch je v svoji tiskarni slabo leto dni, med 25. aprilom in 12. septembrom 1897, tiskal, ter med 23. majem in 20. junijem 1897 urejal, časopis Muraszombat és vidéke (Murska Sobota in okolica), ki je bil ves čas izhajanja (izhajal je v Murski Soboti) madžarsko usmerjen, saj je bil osrednji list takratnih murskosoboških Madžarov. Sprva je izhajal dvojezično, madžarsko in prekmursko. Do leta 1922 so v Wellischevi tiskarni tiskali tudi prvi koledar v prekmurskem jeziku Dober pajdás kalendárium, ki je izhajal na območju današnjega Prekmurja oz. Porabja (takratne Slovenske krajine). Dober Pajdás Kalendárium, katerega urednik je bil najprej učitelj in organist Jožef Pusztai (Pozderec) iz Beltinec, so začeli tiskati prav v Wellischevi tiskarni. Vse do leta 1904, ko je izšla prva številka novega katoliškega koledarja, Kalendárja Najszvetejsega Srca Jezusovoga, ki ga je urejal duhovnik Jožef Klekl st., je bil Dober pajdás najbolj znan na tem območju.

V Wellischevi tiskarni je bilo natisnjenih tudi več knjig v prekmurskem jeziku z versko in posvetno vsebino, med drugim molitvenika Krizsna pout na XIV. Stácie ali Posztojaliscsa razdeljena iz leta 1924 in Szrcé Jezus, ter Molitvena i peszmena kniga, ki pa je bila s strani takratnih cerkvenih oblasti v Szombathelyu prepovedana. Tu je bila natisnjena tudi ena izmed številnih kasnejših izdaj Sztarisinsztva i zvacsinsztva neznanega avtorja, ki opisuje ženitvene običaje (prva izdaja sega v leto 1807).

Leta 2022 sta Albert Halász in Dejan Süč v Murski Soboti in Monoštru pripravila razstavo o življenju in delu Bele Wellischa. V katalogu so dokumentirane vse, do sedaj znane knjižne izdaje v prekmurščini, ki so bile natisnjene v njegovi tiskarni.

Béla Wellisch je bil znan monoštrski tiskar. O tem priča podatek, da je bil leta 1897 sprejet v društvo madžarskih knjigotržcev. Leta 1897 je odprl poslovalnico tudi v Murski Soboti. Poleg tiskarne je imel še prodajalno knjig, skladišče tiskovin, knjigoveznico in prodajalno glasbil. Med njegovo ponudbo se je v časopisnih oglasih omenjala prodaja dnevnih madžarskih časopisov, pisarniškega materiala, cenikov, vizitk, kuvert in drugega materiala.

Wellischevo ime se omenja v zvezi s številnimi funkcijami, ki jih je kot pomemben meščan opravljal: bil je član šolskega sveta, nekaj časa tudi podžupan Monoštra. Prav tako je bil član mnogih društev: poveljnik gasilcev in član dobrodelnega društva. Kot ugleden meščan je znotraj večkulturnega mesta – med pripadniki treh različnih narodov (Slovencev, Nemcev in Madžarov) – s svojo tiskarno in prodajalno na prelomu 19. in 20. stoletja predstavljal pomembno stičišče na gospodarsko in kulturno slabo razvitem obrobju tedanje Ogrske.