Kot ključavničar je pred 2. svetovno vojno delal v sindikalnih in kulturnih društvih. Od začetka 1943 je v NOVS poveljeval več enotam. Nazadnje je bil poveljnik Škofjeloškega odreda. Izkazal se je v bojih z nemško vojsko na Žirovskem vrhu. Izvoljen je bil za delegata na Kočevskem zboru (1943) in člana SNOS (1944). Ko je aprila 1945 padel v zasedo domobrancem, se je sam ustrelil.
Upesnjeval je bojne motive, napisane po zgledu ljudskih pesmi. Črpal je iz pripovedne tematike F. Prešerna in S. Gregorčiča.
Iz predvojnih let je ohranjena rokopisna zbirka Pesmi.
Največ je objavljal v partizanskih glasilih (Partizanski dnevnik, 1943-44) in antalogijah (1944). Samostojno je objavil Pesmi padlim borcem (1944).
Pred osnovno šolo v Medvodah je postavljen njegov doprsni kip (A. Sigulin, 1982).
Osebnosti, Od M do Ž, Ljubljana 2008
Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1986
M. Hanc: Za svobodne ljudi : na letošnjem Ostrovrharjevem srečanju več pozornosti domačim ustvarjalcem : Delo, št. 284 (10. dec. 2002), str. 7
M. Naglič: Po ljudeh gor, po ljudeh dol, Oto Vrhunec – Blaž Ostrovrhar, partizanski pesnik, Gorenjski glas, št. 41 (26. maj 2000), str. 21
Osnovna šola Blaž Ostrovrhar: 40-let Osnovne šole Blaž Ostrovrhar, Škofja Loka 1985
