Sergej Vošnjak se je rodil leta 1924 na Ptuju. Med leti 1935–1941 je obiskoval ptujsko gimnazijo in se že s petnajstimi leti pridružil revolucionarnemu gibanju ter kot skojevec sodeloval v protifašističnih in socialno-revolucionarnih akcijah. Sledil je svojemu starejšemu bratu Mitji in oba sta ubrala podobno življenjsko pot kot njun oče, ki je bil pravnik, politik in diplomat. Izhajal je iz intelektualne, ugledne in zavedne slovenske družine. Ob nemški okupaciji so se z družino umaknili v Ljubljano, kjer se je Sergej že leta 1941 vključil v osvobodilni boj. Leta 1942 je začel v Tomšičevi, nato v Gubčevi in Šlandrovi brigadi razvijati kulturno in zabavno življenje med borci. Oblikoval je več skečev in pesmi, ki so jih predstavljali na mitingih enot, v katerih se je nahajal. Po prirejenem spominskem gradivu iz tistega časa je nastala uprizoritev Ob tabornem ognju, ki so jo v gledališki sezoni 1979/80 igrali v Mestnem gledališču ljubljanskem.
Leta 1944 je postal urednik Mladine in Slovenskega pionirja, po osvoboditvi je bil urednik Mladinske revije, od leta 1947 slovenski dopisnik Borbe iz Avstrije in urednik njene slovenske izdaje, v letih 1949–1951 direktor Urada za informacije ter do leta 1959 glavni urednik Slovenskega poročevalca. Bil je direktor Ljudske pravice in do leta 1973 urednik kulturne rubrike Dela. Od julija 1974 in do konca novembra 1981 je bil direktor Mestnega gledališča ljubljanskega. Njegovo javno publicistično dejavnost je po upokojitvi začela močno ovirati bolezen.
Izbor:
Slovenska mladina v boju, 1945
Fant s črnimi lasmi, 1964
Kruh, ki ga ni bilo, 1971
Bomo ostali taki?, 1979
Scenarij za film Mladina gradi, 1946
F. Fideršek: Umrl ptujski rojak Sergej Vošnjak, Štajerski tednik, št. 85 (25. 11. 2005), str. 27.
M. Kreft: Sergeju Vošnjaku v slovo: (1924–2005), Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega, št. 4 (2005/2006), str. 102–107.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 1284.
