Vito HAZLER

Otroštvo je preživel v Taboru in na Gomilskem. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral etnologijo in umetnostno zgodovino. Diplomiral je leta 1979 z diplomskim delom o načinu življenja prebivalcev zaselka Hrastje v Latkovi vasi, doktoriral pa leta 1998 s tezo Zgodovinski razvoj, analiza in model etnološkega konservatorstva na Slovenskem.

Po diplomi se je leta 1979 zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo Celje, leta 1995 pa je službeno pot nadaljeval na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naziv docenta je dobil leta 1999, naziv izrednega profesorja pa leta 2005. Predaval je več predmetov, med drugim Etnološko konservatorstvo, Sodobno konservatorstvo, Razvoj podeželja ter Kulturo bivanja in stavbarstva in druge. Pri predmetih Etnološko konservatorstvo in Kultura bivanja in stavbarstva je vodil tudi seminar in terenske vaje. Je član Združenja za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij ICOMOS Slovenija, The International Organization of Folk Art, Slovenskega etnološkega društva, Slovenskega arheološkega društva in Društva lesarjev Slovenije. Sodeluje pri obnovi številnih stanovanjskih hiš, delavskih kolonij, gospodarskih poslopij, kozolcev, mlinov in žag ter pri izgradnji muzejev na prostem, npr. v Rogatcu in Šentrupertu na Dolenjskem ter pri urejanju muzejskih zbirk v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem (Kostanje).

Leta 2008 je prejel Murkovo nagrado za izjemne dosežke na področju etnološkega konservatorstva v Sloveniji, leta 2015 pa priznanje Filozofske fakultete v Ljubljani za življenjsko delo.