Po osnovni šoli v Guštanju, današnjih Ravnah je od leta 1901-1909 obiskoval gimnazijo v Celovcu. Od leta 1909 do 1912 pa je stopil v bogoslovje tamkajšnje škofije. Junija 1912 je bil posvečen za duhovnika na Prevaljah. Kot kaplan in župnijski upravitelj je služboval na avstrijskem Koroškem (Hodiše, Vetrinj, Jezersko, Št. Jakob v Rožu in Apače). Od 1. avgusta 1918 do upokojitve je bil župnik v Javorju nad Črno. Med vojno, leta 1941, je bil nekaj časa tudi interniran in je živel tri mesece v Mengšu. Po upokojitvi leta 1947 se je naselil na samotni kmetiji pod Uršljo goro. Od leta 1968 do smrti pa je živel pri bratovi družini na Ravnah. Bil je skladatelj in glasbenik. Ljubezni do glasbe se je navzel v svoji družini. Najprej se je v gimnaziji učil klavir, kasneje, kot bogoslovec pa harmonijo in kontrapunkt pri stolnem dirigentu Istlu. Glasbeni kritiki ocenjujejo, da je imel izreden glasbeni talent, vendar brez temeljitejše glasbene izobrazbe. Družinski arhiv in zapuščina sta pri njegovi nečakinji na Ravnah, nekaj gradiva je tudi v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah.
Napisal je več cerkvenih skladb. Slovenska maša (v petih delih) je izšla v Cerkvenem glasbeniku leta 1924, ostale pa so ostale v rokopisni obliki: Ave Marija, K Mariji, K Jezusovemu srcu, Zveličar gre iz groba, Velikonočna. Pisal je tudi svetna besedila. V Slovenski pesmarici leta 1964 je bila objavljena Slovenska domovina, ostalo je v rokopisni obliki: Vojni izseljenec, Na Jadranu, Uspavanka, Za rojstni dan, Radost na paši, Slovo pastirjev v jeseni, Iz preteklih dni, Na vasi, Na svežem zraku, Glasovi iz daljine, Na jadranskih valovih, Na grobu, Na zadnjem potu, Zadnji pozdrav, Uspavanka, V šolskem svetu, Pri studencu, Polka, Mazurka.
- Slovenski cerkveni skladatelji. Ljubljana, 1972, str. 184.
- Koroški fužinar, 1973, št. 4, str. 26-27.
- Slovenski biografski leksikon.13. zv. Trubar-Vodaine, Ljubljana, 1982, str. 492.
- Merkač, Helena: Ludvik Viternik. Strojnska reka, 1999.
- Suhodolčan Dolenc, Marija & Jukič, Margareta: Biografski leksikon Občine Prevalje. Prevalje. 2005, str. 589-590.