Peter Virnik je bil ekonomist, ki je že od mladih let čutil globoko povezanost z naravo. Veliko časa je preživljal v naravi, zlasti v gozdovih in na travnikih na Jezerskem, od koder je izviral njegov oče.
Svojo poklicno pot je začel v podjetju Iskra Commerce, nato pa je ustanovil podjetje Proloco Trade, specializirano za prodajo koles. Ko je podjetje prevzel njegov sin, je Peter svoje pravo poslanstvo našel v založništvu. Ustanovil je založbo Narava, ki je hitro postala prepoznavna na slovenskem knjižnem trgu. Založba Narava se je uveljavila z vrhunskimi prevodi naravoslovnih priročnikov, ki so Slovencem približali svet rastlin, živali in drugih naravnih pojavov. Med njenimi najbolj prepoznavnimi deli so knjige o cvetlicah, zeliščih, drevesih, ptičih in drugih živalih, pa tudi leposlovna dela, ki odražajo značilnosti slovenskega okolja. Virnik je imel jasno vizijo – želel je izdati knjige, ki bodo strokovne, a hkrati dostopne širšemu krogu bralcev. K sodelovanju je povabil slovenske strokovnjake, ki so pomagali pri prevodih in prilagoditvah vsebine slovenskemu okolju.
Ena od prelomnih točk v zgodovini založbe je bila pridobitev pravic za več kot sto naravoslovnih knjig pri uveljavljeni nemški založbi z več kot 200-letno tradicijo. S pomočjo dr. Jurija Kurilla in drugih slovenskih strokovnjakov je Virnik pripravil prevode, ki so postali del slovenske knjižne zakladnice. Med bolj znanimi naslovi so: Kaj neki tu cveti?, Cvetoče okrasne rastline od A do Ž, Katera zdravilna rastlina je to?, Kateri ptič je to?, Cvetje slovenske dežele in Skrivno življenje dreves. Založba Narava je v tem času izdala več kot 297 različnih naslovov, vključno z domačimi izvirniki, ki so pogosto vsebovali originalne ilustracije. Virnik je v svoj pogled na založništvo vključeval tudi naravoslovno fotografijo, pri čemer je sodeloval z britanskim Naravoslovnim muzejem.
Virnik ni bil le poslovnež, temveč tudi človek s srčno predanostjo humanitarnim dejavnostim. Ob desetletnici založbe je izvedel poseben projekt Otroci sveta otrokom beguncev, v okviru katerega je za otroke v Siriji doniral tri tisoč izvodov Velike knjige iger in nalog. K vsaki knjigi so priložili komplet z barvicami, svinčnikom in radirko. Med drugimi pomembnimi projekti izstopa tudi izdaja slikanice Pomisli / Imagine v podporo Amnesty International, kjer je pesem Johna Lennona v slovenščino prepesnil Milan Dekleva. Posebej pa izstopa njegova odločitev, da od vsake prodane knjige na spletu podari en evro misijonu na Madagaskarju za šolske otroke.
Založba Narava ne izdajala le naravoslovnih priročnikov, temveč je svoje delovanje razširila tudi na leposlovje, kuharske priročnike, knjige o zdravju in otroške slikanice. Med njimi je bilo tudi nekaj izvirnih del, kot je slikanica Repa velikanka, ki jo je ustvarila rusko-slovenska slikarka Natasha Villone. Prav tako je poskrbel za prevode številnih knjig iz češčine, med katerimi so še posebej priljubljene slikanice o Krtku.
Peter Virnik je vedno verjel v trajno vrednost knjig in njihovo neprecenljivo vlogo, kljub vse večji prevladi sodobne tehnologije. Kot je povedal: »Zdi se, da je knjiga zaradi moderne tehnologije postala staromoden medij. Ni pa medij, ki bo umrl.«
Odšel je prijatelj in založnik (članek v Gorenjskem glasu)
Kaj neki tu cveti (članek v Gorenjskem glasu)
In memoriam: Peter Virnik (1945-2025). (citirano 4. 9. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.bukla.si/revija-bukla/in-memoriam-peter-virnik-19452025.html
Kurillo, J. Odšel je prijatelj in založnik. (citirano 4. 9. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/odsel-je-prijatelj-in-zaloznik-268553/
Jagodic, A. Kaj neki tu cveti. (citirano 4. 9. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/kaj-neki-tu-cveti-53839/
