Vinko RIBNIKAR

Po končani šoli za umetno obrt v Ljubljani se je vpisal v kiparski oddelek Akademije za likovno umetnost, kjer je diplomiral pri prof. Putrihu, pri katerem je leta 1958 dokončal tudi specialko. Vinko Ribnikar je po študiju ostal zavezan pridobljenemu znanju, predvsem v figuraliko zavezanemu izobraževalnem programu ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Šele v začetku 70. let 20. stoletja se pri njem začnejo razkrivati abstraktni in optični principi, in sicer na način, ki vključuje dosežke sodobnikov, hkrati pa do njih vzpostavlja avtorsko distanco (cikla Iskanja, Paralele in Deformirana ravnina). Za Ribnikarjevo kiparstvo tega obdobja je značilno geometrijsko likovno izražanje s postopkom terasastega izriva slojev oziroma mase, saj ga bolj kot optična varljivost zanimata material in forma, s katero je počasi izčistil slog. Od leta 1958 do upokojitve je bil zaposlen kot profesor likovne vzgoje v Tržiču. Na svoji umetniški poti je deloval tudi kot član Društva slovenskih likovnih umetnikov.

Po obdobju intenzivnejšega razstavljanja je deloval v okviru Društva ljubiteljev jaslic, kjer je sodeloval na treh razstavah z mednarodno udeležbo. Sodeloval je pri projektu jaslic za Tržiško farno cerkev.