Galleria fotografica
Prihaja iz Ljubstave v Občini Videm. Osnovno šolo je obiskoval na Vidmu, za tem Srednjo gradbeno šolo v Mariboru. Najprej se je zaposlil kot gradbenik v gradbenem podjetju Konstruktor v Mariboru, nato je delal kot gospodar športnih objektov pri Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Ptuj. Kasneje se je vpisal na Fakulteto za šport v Ljubljani, kjer je leta 2001 diplomiral. Trenutno je kot učitelj športne vzgoje zaposlen na Osnovni šoli Podlehnik.
Svojo športno kariero je začel leta 1980, ko je nastopil kot član ptujske občinske reprezentance na krosu časnika Delo v Radovljici. Za tem je začel redno trenirati pri Francu Ivančiču, trenerju Atletskega kluba (AK) Ptuj, in z njim sodeloval deset let. Leta 1982 je postal član takratne jugoslovanske reprezentance in nastopil na balkanskih igrah v Atenah. Leta 1985 je na balkanskem atletskem prvenstvu v Bolgariji dosegel svoj prvi velik uspeh, ko je na maratonu dosegel 3. mesto.
Konec osemdesetih in v prvi polovici devetdesetih let je bil najboljši maratonec v Jugoslaviji in Sloveniji. Dvakrat se je udeležil olimpijskih iger in nastopal na mnogih velikih tekmovanjih. Tako je leta 1988 nastopil na olimpijskih igrah v Seulu in zasedel 25. mesto, leta 1992 pa je olimpijske igre v Barceloni končal na 40. mestu. Vrhunec njegove kariere predstavlja 14. mesto na maratonu na svetovnem prvenstvu v Rimu leta 1987. V istem letu je na najbolj prestižnem maratonu v New Yorku, kjer je zabeležil svoj najboljši čas in bivši državni rekord (2.13.39), osvojil 8. mesto. Leta 1988 je zmagal na dunajskem maratonu, v letu 1990 pa je na evropskem prvenstvu v Splitu zasedel 12. mesto.
Zmagal je tudi na številnih domačih tekih in maratonih. Bil je petkratni državni prvak Republike Slovenije v velikem maratonu in dvakrat v malem (21 km), v bivši skupni državi pa enkrat državni prvak v maratonu, petkrat v malem maratonu, dvakrat na teku na 10 km na atletski stezi in enkrat v krosu.
V letu 2001 je dosegel enega svojih največjih uspehov, ko je na evropskem prvenstvu na Nizozemskem na teku na 100 km dosegel 3. mesto.
Leta 2003 je prenehal trenirati in začel teči le za rekreacijo.
V letu 2005 se je vrnil na mednarodno prizorišče, ko se je udeležil olimpijskih iger za veterane v Edmontonu (Kanada), kjer je osvojil tri zlate kolajne v tekaških disciplinah na stezi in na cesti.
Po njem je bila nekaj let poimenovana atletska šola, ki deluje pod okriljem AK Ptuj.
V osemdesetih in devetdesetih letih je desetkrat prejel naslov najboljšega športnika Ptuja, v letih 1987 in 1990 pa je bil razglašen za najboljšega atleta Slovenije. Leta 2001 mu je Atletska zveza Slovenije podelila priznanje za 100-kilometrski tek na Nizozemskem, v letu 2005 pa je bil najboljši slovenski atletski veteran.
A. Jelušič: Mirko Vindiš: legenda maratona, Štajerski tednik, št. 74 (22. 9. 2009), str. 15.
I. Kornik: Zaznamovali so ptujski šport v letu 2006 – III. Del, Ptujčan, št. 2 (27. 2. 2007), str. 23–25.
U. Gramc: Mirko Vindiš, najuspešnejši ptujski športnik, Štajerski tednik, št. 3 (13. 1. 2006), str. 13.
I. Kornik: Naj športniki Ptuja: Kdo so bili športniki Ptuja, Štajerski tednik, št. 2 (15. 1. 2004), str. 28.
M. Ozmec: Vindiš – zmagovalec dunajskega maratona, Tednik, št. 15 (14. 4. 1988), str.1.
J. S.: Maratonec iz Haloz, Večer, št. 219 (19. 9. 1986), str. 11.