Galleria fotografica
Otroštvo in mladost je preživel v Stanjevcih na Goričkem. Železniška postaja v domačem kraju, v času »goričke Mariške« (vozila je med letoma 1907 in 1968), ga je zaznamovala in mu bila inspiracija pri pisanju. Osnovno šolo je obiskoval v Gornjih Petrovcih, v Murski Soboti je končal gimnazijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenistike. Najprej se je zaposlil kot profesor slovenščine na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Bil je urednik revije Separatio, nato še urednik za liriko pri Sodobnosti, pa urednik za literaturo pri reviji Mentor. Bil je avtor knjižnih ocen in esejev v Sodobnosti, Večeru in drugih literarnih revijah, kolumnist Vestnika, sicer pa je poučeval slovenščino na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Živel in ustvarjal je v domačih Stanjevcih. Pisal je poezijo, kratko prozo, dramske tekste, radijske igre in romane. Poleg knjižne slovenščine se je literarno izražal tudi v prekmurščini. Tako je ohranjal prekmursko književnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Porabju.
Leta 1981 je skupaj s Ferijem Lainščkom in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kar je bil njegov pesniški začetek. Tudi kratko prozo Za svetlimi obzorji je izdal skupaj s Ferijem Lainščkom, leta 1988. Njegov opus šteje več kot 20 naslovov. Uvrščen je v številne, tudi tuje antologije.
Njegova dela so prevedena v angleščino, bolgarščino, finščino, francoščino, hrvaščino, madžarščino, makedonščino, nizozemščino, turščino, portugalščino, nemščino, češčino… Za zbirke poezije je značilno, da je pesmi v njih s smislom za aritmetiko običajno razdelil na več ciklov. V njih se prepletata zgodovina in mit, kar je upovedoval s preobrati v govorici, od nežnega, do grobega, od slikanja detajlov do širokih razgledov. Rad se je poigraval z zvokom besed, s čimer je iskal njihove nove pomene. Izmed njegovih pesmi je najbolj znana in največkrat citirana prva pesem cikla Deuecher iz zbirke Finska, ki je po mnenju poznavalcev zloslutno napovedala tovarniško ekološko nesrečo na Madžarskem (v njej je bila prizadeta tudi vas z imenom Devecser) nekaj let kasneje. V proznem opusu pa je največ pozornosti vzbudil z novelo Nebo nad Ženavljami, v kateri je literarno obdelal zasilni pristanek toplozračnega balona z dvema belgijskima članoma posadke v Ženavljah na Goričkem leta 1934.
Milan Vincetič je živel in ustvarjal v domačih Stanjevcih, kjer je tudi pokopan.
Oktobra 2022, ob peti obletnici smrti, je Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja predvajalo dokumentarni film o njegovem življenju in delu z naslovom Jaz sem mravljišče drobnih smrti, izdali pa so tudi pesmi iz njegove zapuščine.
Poezija:
Kot slutnja radovedno (skupaj s Ferijem Lainščkom in Valerijo Pergar). Murska Sobota: Pomurska založba, 1981.
Zanna. Murska Sobota: Pomurska založba, 1983.
Arka. Murska Sobota: Pomurska založba, 1987.
Finska. Ljubljana: Emonica, 1988.
Tajmir. Murska Sobota: Pomurska založba, 1991.
Divan. Murska Sobota: Pomurska založba, 1993.
Tanin. Murska Sobota: Pomurska založba, 1998.
Balta. Murska Sobota: Franc-Franc, 2001.
Lakmus. Maribor: Litera, 2003.
Raster. Maribor: Litera, 2005.
Retuše. Murska Sobota: Franc-Franc, 2007.
Vidke. Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije, 2009.
Stajanke. Murska Sobota: Franc-Franc, 2012.
Pristave. Murska Sobota: Franc-Franc, 2014.
Kalende. Maribor: Litera, 2016.
Kalejdoskop: mapa izbranih pesmi. Murska Sobota: Društvo za humanistična vprašanja ARGO, 2017.
Pripevi. Ljubljana: Beletrina, 2017.
Postile: zgodnje in zadnje pesmi. Murska Sobota: Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja in Srednja poklicna in tehniška šola, 2022.
Proza:
Za svetlimi obzorji (skupaj s Ferijem Lainščkom). Maribor: Obzorja, 1988.
Nebo nad Ženavljami. Murska Sobota, 1992.
Obrekovanje Kreča. Ljubljana: Aleph, 1995.
Ptičje mleko. Grosuplje: Mondena, 1995.
Srebrni breg / Srebrni brejg (skupaj s Ferijem Lainščkom in Milivojem Rošem). Monošter: Zveza Slovencev na Madžarskem, 1995.
Goreči sneg. Murska Sobota: Franc-Franc, 1998.
Šift v idini / Parnik v ajdi. Murska Sobota: Franc-Franc, 1999.
Žensko sedlo. Murska Sobota: Franc-Franc, 2002.
Talon. Maribor: Litera, 2007.
Pobeglo morje / Vujšlo morje. Murska Sobota: Franc-Franc, 2009.
Zimsko jajce. Maribor: Litera, 2013.
Lebdeča prikazen/Lebdeča prijlika. Murska Sobota: Franc-Franc. Monošter: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2014.
Mermol. Maribor: Kulturni center, 2016.
Luna na Mesecu/Luna na Mejseci. Murska Sobota: Argo, društvo za humanistična vprašanja ARGO, 2017.
Za pesniško zbirko Lakmus je leta 2005 prejel nagrado Prešernovega sklada, za pesniški opus leta 2007 čašo nesmrtnosti, na Festivalu erotične poezije v Mariboru pa je leta 2015 prejel nagrado Apolon poezije. Večkrat je bil nominiran tudi za Veronikino in Jenkovo nagrado. Leta 2004 je postal častni občan občine Gornji Petrovci.
Pomurec.com
https://www.pomurec.com/vsebina/69608/FOTO__V_spomin_Milanu_Vinceticu_posneli_film_in_izdali_knjigo_
Poniž, D. Milan Vincetič. V: Poniž, D. Slovenska lirika 1950 – 2000. Ljubljana: Slovenska matica, 2001, str. 289-293.
Milan Vincetič. Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1265.
Novak-Popov, I. Fragmenti v zaprti formi: poskus s poezijo Milana Vincetiča. V: Novak-Popov, I. (ur.). Slovenski mikrokozmosi: medetnični in medkulturni odnosi: Slovenski slavistični kongres. Ljubljana: Slavistično društvo, 2009, str. 230-244.
Klopčič, K. Milan Vincetič. V: O čem govorijo, kadar ne pišejo, str. 59 – 75. Ljubljana: Vodnikova založba in Sodobnost International, 2010.
Vidali, P. Milan Vincetič: 1957 – 2017: v spomin. Večer, 2017 (5. oktober), let. 73, str. 17.
Just, F. Cvet, ki se je osipal v sad: ob smrti pesnika Milana Vincetiča (1957 – 2017). Vestnik, 2017 (12. oktober), let. 69, št. 41, str. 3.
Rituper-Rodež, A. On, ki “nindrik indrik zdaj živej”: v spomin Milanu Vincetiču. Vestnik, 13. okt. 2022, let. 74, št. 41, str. 16.
Podatke je posredoval tudi avtor sam (2016).