Viktor LORGER

Znameniti šmarski zdravnik, dr. Viktor Lorger, je bil rojen v preprosti trški družini materi Otiliji in očetu Francu. Gimnazijo je končal v Celju, študij pa je nadaljeval na medicinski fakulteti v Gradcu. Zaradi prve svetovne vojne je moral prekiniti študij in se pridružiti avstro-ogrski vojski. Leta 1915 je bil ujet in zaprt v rusko ujetništvo v Sibiriji. Viktor Lorger je bil izobražen, v vojski je pridobil čin oficirja in ker se je šolal za zdravnika, je lahko v ujetništvu preživel v boljših razmerah kot navaden vojak. V skromnih razmerah ujetništva, izven urejenih zdravstvenih ustanov, je nudil zdravniško pomoč in si z improvizacijami, potrebnimi pri opravljanju tudi zahtevnejših kirurških posegov, pridobil veliko izkušenj.

Po končani vojni je leta 1922 dokončal študij medicine in diplomiral, nato je dve leti služboval v mariborski bolnišnici. Leta 1924 je odprl privatno zdravniško ordinacijo v Šmarju pri Jelšah in kasneje postal tudi banovinski oz. uradni zdravnik. Poslanstvo podeželskega zdravnika je bilo v tistih časih zelo težko, saj je zdravnikov primanjkovalo, dostop do ordinacije na velikem območju kmečkega prebivalstva pa je bil težak. Zdravnik je obiskoval bolnike večinoma na njihovih domovih, ki so bili daleč od ordinacije. Veliko posegov, ki jih danes opravijo specialisti le v bolnišnicah, je bilo potrebno opraviti kar pri bolniku doma. Delal je v težkih razmerah, brez antibiotikov, s pomanjkljivo opremo in kljub temu ni imel smrtnega primera. Lotil se je primerov v porodništvu, kirurgiji in v drugih strokah, ki bi bili brez interventne zdravstvene pomoči brezupni. Leta 1933 je po dopolnjenem tečaju na Dunaju opravil prvo transfuzijo krvi po Percyju na domu bolnice. Odlikovalo ga je trdno medicinsko znanje, izredna delavnost in osebno prizadevanje. Bil je cenjen zdravnik, ljudje so mu zaupali in ga spoštovali. Kot okrajni sanitetni referent in vztrajen organizator preventivnega dela je prirejal številne tečaje o higieni in prvi pomoči ter organiziral potujoče razstave o preventivni medicini.

V obdobju med obema vojnama je bila reševalna dejavnost v Šmarju pri Jelšah organizirana preko prostovoljnih gasilskih čet, po drugi svetovni vojni se je reševanje bolje organiziralo. V tem času Šmarje še ni imelo zdravstvenega doma, zato je bila Reševalna služba, ki so jo ustanovili leta 1946 pri občinskem Rdečem križu, vezana na privatno ordinacijo takrat edinega zdravnika v Šmarju pri Jelšah, dr. Viktorja Lorgerja. Ob ustanovitvi Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah leta 1961 je nadaljeval svojo prakso v zdravstvenem domu in postal tudi upravnik.

V svojem kraju je sodeloval v Rdečem križu, v številnih društvih in pomagal pri ohranjanju kulturnega utripa in povezovanja ljudi v Šmarju pri Jelšah. Z njegovo pobudo je Olepševalno društvo Procvit v Šmarju pri Jelšah leta 1930 zgradilo bazen. Aktiven je bil tudi na političnem področju, od leta 1934 do 1936 je bil predsednik Občine Trg Šmarje pri Jelšah in predsednik krajevnega šolskega odbora, katerega član je bil več let. Pod njegovim načelstvom je bila leta 1936 ustanovljena Vodovodna zadruga z omejeno zavezo, v okviru katere so zgradili zajetje za vodovod v Šmarju pri Jelšah.

Za svoja prizadevanja, za obsežno in plodovito dejavnost je prezidij narodne skupščine FLRJ odlikoval dr. Viktorja Lorgerja z medaljo dela in z redom za zasluge za narod. Občni zbor SZD v Celju ga je leta 1961 izvolil za častnega člana zaradi velikih zaslug za slovensko zdravništvo.