Veronika ROT

Veronika Rot je diplomirana hispanistka in filozofinja ter ena vidnejših slovenskih literarnih prevajalk iz španščine in katalonščine. Otroštvo je preživela v Tolminu, ki je – kljub temu da je v tem mestecu ob Soči in Tolminki preživela le dobrih petnajst let – trdno zasidran v njej in ga še vedno imenuje dom. Radovednost do drugih svetov, kultur in ljudi jo je že zgodaj spodbudila k branju, zatem pa tudi k učenju tujih jezikov. Po srednji šoli na Jesenicah je leto dni preživela v Londonu in Madridu, nato pa se vpisala na fakulteto.

Študirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v devetdesetih letih, nato pa se strokovno izpopolnjevala na Avtonomni univerzi v Barceloni, kjer se je poglobljeno posvetila učenju katalonščine in raziskovanju katalonske literature. Daljša obdobja je preživela v Južni Ameriki in Španiji, kar je pomembno zaznamovalo njen prevajalski pogled ter občutek za jezikovne in kulturne odtenke.

Prevaja iz španščine in katalonščine. V njenem bogatem prevajalskem opusu najdemo številne priznane, uveljavljene in nagrajene avtorje in avtorice, kot so Mario Vargas Llosa, Roberto Bolaño, Carlos Ruiz Zafón, Isabel Allende, Jaume Cabré, Enrique Vila-Matas, Nona Fernández, Guadalupe Nettel, Sergi Pàmies in mnogi drugi. Z veseljem se loteva tudi najzahtevnejših prevajalskih izzivov – nedavno je v sodobno slovenščino prenesla Zgledne novele Miguela de Cervantesa, besedila španskega klasika, nastala pred več kot štirimi stoletji, ter zelo obsežen, skoraj tisoč strani dolg roman Regentka Leopolda Alasa Clarína, ki bo kmalu izdan v zbirki Klasična Beletrina.

Svojo jezikovno spretnost ter občutljivost za ritem in slog jezika razvija tudi s prevajanjem otroških in mladinskih del, po katerih mladi bralci z veseljem posegajo. Veselje do učenja jezikov in branja se je sčasoma preoblikovalo v poklicno poslanstvo – do danes je v slovenščino prevedla številne knjige za odrasle, mladino in otroke. Čeprav, kot rada pravi, nima čarobne palice, je prepričana, da ima pri pretakanju besed iz enega jezika v drugega coprnija vendarle prste vmes.

Prevajanje je pravzaprav njena »popoldanska služba« oziroma prostočasna dejavnost, saj je od leta 2016 redno zaposlena na RTV Slovenija, kjer dela že od vrnitve iz Španije leta 2001. Prva leta je delala kot tekstopiska za napovednike oddaj, nato kot scenaristka oddaje Prvi in drugi, zatem pa kot urednica in scenaristka pogovorne oddaje Dobra ura z Bernardo Žarn. Napisala je tudi več scenarijev za dokumentarne televizijske oddaje ter literarne radijske oddaje.

Od leta 2015 se ukvarja s področjem dostopnosti, predvsem s prilagajanjem televizijskih in radijskih vsebin za osebe z različnimi oviranostmi (slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter osebe s kognitivnimi ovirami). V skupini, v kateri deluje, razvijajo in vpeljujejo nove tehnike dostopnosti, poleg tega je urednica dveh portalov, Dostopno.si in Enostavno.info. V zadnjih letih se veliko posveča razvoju inkluzivnega novinarstva. Na področju dostopnega novinarstva sodeluje s številnimi tujimi strokovnjaki – akademiki in kolegi z drugih javnih radiotelevizij, na področju prevajanja pa se redno udeležuje seminarjev in prevajalskih rezidenc v tujini.

Prepričana je, da je prevajalec izjemno natančen bralec, morda celo bolj natančen od samega avtorja, v katerega senci stoji. Čeprav je prevod tudi avtorsko delo, je proces ustvarjanja povsem drugačen. Gre za vživljanje na različnih ravneh – od vsebine do jezika in vsega, kar je vmes. Prevajanje doživlja kot lovljenje ravnotežja med izvirnim in ciljnim jezikom, končni izdelek pa si mora prizadevati, da bi bil čim bolj enakovreden originalu. Ali kot sama pravi: “Prevajam, ker s tem razširjam meje svojega sveta in sveta bralcev. Tako v svoje miselne tokove sprejemam zgodbe iz drugih kulturnih in družbenih okolij in jih prenašam v naše. In zato, ker so zgodbe zrcalo vsega, kar je človeško: naše bede in naše vrhunskosti.”