VECKO, Edvard

Rodil se je v družini petih otrok. Z namiznim tenisom se je srečal leta 1956 v klubu hrastniške tovarne kemičnih izdelkov – na eni mizi je igralo tudi 30 igralcev. Igral je ob delu v hrastniški steklarni. Da bi napredoval, se je kasneje preselil v Ljubljano, kjer je igral za namiznoteniški klub Olimpija.

Njegov vzpon je bil izjemno hiter. Po zmagi na slovenskem in jugoslovanskem državnem prvenstvu za mladince je leta 1962 na Evropskem prvenstvu za mladino na Bledu skupaj z Ištvanom Korpo priigral zlato medaljo v dvojicah ter v ekipnem delu tekmovanja. V svoji bogati športni karieri (posamezno, ekipno, v dvojicah in mešanih parih) je na svetovnih prvenstvih osvojil dve bronasti odličji (Ljubljana in München), na evropskih prvenstvih dve zlati (Berlin in Lyon), dve srebrni (Berlin in Malmö) in tri bronaste medalje (London 2, Lyon), tri zlata odličja na sredozemskih igrah in zlato odličje na balkanskem prvenstvu. Osvojil je tudi 27 naslovov prvaka Jugoslavije v članski in mladinski konkurenci in osvojil 33 naslovov prvaka Slovenije (od pionirjev do članov). V reprezentanci Jugoslavije je igral več kot 200-krat. Med drugim je bil tudi mednarodni prvak Sovjetske zveze, Avstrije, ČSSR, ZR Nemčije, Skandinavije in Jugoslavije. Bil je tudi dvakratni svetovni prvak in dvakratni evropski prvak med veterani.

Po koncu tekmovalne kariere se je pričel ukvarjati s trenerstvom. Pot je začel kot državni selektor avstrijske reprezentance (1970-1976), nato pa po enem letu delovanja kot trener Olimpije leta 1976 odšel v Nemčijo, kjer je vodil bundesligaške ekipe do leta 1982. Nato je zopet prevzel delo trenerja v Ljubljani in 1994 prevzel mesto selektorja za mlade v slovenski reprezentanci. Med letoma 2000 in 2012 je opravljal trenersko in selektorsko delo v Avstriji. Z namiznim tenisom je povezan še danes, saj se udeležuje veteranskih evropskih in svetovnih prvenstev, vodi pa tudi klubsko ekipo, ki igra v prvi avstrijski ligi.

Leta 1962 je z namiznoteniško reprezentanco prejel priznanje za najboljšo ekipo Jugoslavije in Bloudkovo zlato plaketo, nagrajen je bil z zlato značko Zveze za telesno kulturo Jugoslavije. Republika Jugoslavija mu je podelila tudi življenjsko priznanje Zaslužni športnik Jugoslavije. Občina Hrastnik mu je podelila posebno priznanje za zasluge na področju športa. Leta 2013 so ga sprejeli v Hram slovenskih športnih junakov. Leta 2019 je postal častni občan Občine Hrastnik.