VAVKEN, Andrej

V Ljubljani je končal 4 razrede realke. V šolskem letu 1856/57 je opravil učiteljski tečaj in javno glasbeno šolo pri Kamilu Mašku. Njegovi učitelji so ga nagovarjali, da naj se gre izobraževat na višje šole v glasbi in v solopetju. Kajti Vavknova postava in njegov krasen bariton sta mu obetala lepo prihodnost. Toda, ker se je bal, da bo potrjen k vojakom in v tistem času 12 let nosil puško, je opustil to misel in se raje posvetil učiteljstvu.

Od 18. do 60. leta starosti,  je živel v Cerkljah . Skoraj 36 let (do 1893) je bil učitelj. Imel je še posestvo, trgovino in gostilno. Bil je župan (1868–98), državni poštar, načelnik kranjskega šolskega odbora, ustanovitelj podružnice Ciril-Metodovega društva in kulturnega društva ter gasilskega društva. Najbolj se je izkazal na glasbenem področju. 41 let je bil izvrsten organist in zgleden zborovodja v farni cerkvi. Poleg tega pa je pridno komponiral. Izdal je dva zvezka posvetnih pesmi z naslovom Glasi Gorenjski (1861, 1863). Zadnja v drugem zvezku je znamenita Vigred se povrne na besedilo Janeza Puharja. Pesmarica Pesmi z napevi za cerkev in šolo (1863), ki je bila namenjena mladini, je žal izgubljena. Za cerkveno rabo je izdal zbirko v sedmih zvezkih z naslovom Napevi cerkvenih pesem(1863 – 1874). Prav z njo si je postavil veličasten spomenik med slovenskimi cerkvenimi skladatelji. Napisal je tudi glasbo k Borštnikovi igri Stari Ilja, ki je bila izvedena v ljubljanski Drami.  Izdal je več zbirk cerkvenih pesmi. Mnoge pesmi so ponarodele (npr. Kraljevo znam’nje). Pisal je tudi članke o glasbi. Po njem se imenuje cerkveni ženski zbor v Cerkljah na Gorenjskem.