VATOVEC, Elvira

Bila je najmlajša od šestih otrok v družini zidarja Jožeta Vatovca in matere Ane, rojene Peharc. Ljudsko šolo je obiskovala v rodnih Čežarjih. Po končani osnovni šoli je delala na domači kmetiji, kasneje kot gospodinjska pomočnica v Cosenzi (južna Italija), nato še v Grčiji in Tirani. Leta 1941 se je vrnila v Čežarje, tu priložnostno delala in se pridružila političnemu delu v okviru OF (osvobodilne fronte), kjer je bila aktivistka in kurirka. Ob politično zelo aktivnem delu je izpilila poznavanje slovenskega knjižnega jezika. Leta 1943, po kapitulaciji fašistične Italije, je kot partizanska učiteljica poučevala v osnovni šoli domačega kraja. Otroke je poučevala v šolskem letu 1943/1944. V začetku septembra 1944 so jo nemški okupatorji skupaj s sestro Marijo zajeli v domači vasi, ju mučili v vojaški postojanki v Dekanih in 5. septembra 1944 ustrelili. Po osvoboditvi so po Elviri poimenovali osnovni šoli v Pradah in Strunjanu ter vrtec v Strunjanu.