Tit Varij Prisk (Titus Varius Priscus) je izviral iz rodbine Varijev, ki se je v Celejo najverjetneje priselila s področja današnje severne Italije in si v novem okolju morda z gradbeništvom, kamnoseštvom ali trgovino ustvarila znatno premoženje in vpliv. Bogastvo je članom rodbine prineslo ugled in jim omogočilo sprejem v sloj rimskih vitezov.
Po šolanju, ki mu je najmočnejši ton dajalo vojaško usposabljanje, je kariero poveljujočega v rimski vojski pričel okoli leta 140 kot prefekt kohorte in jezdne enote ter postal legijski tribun. Kot poveljnik vojaških enot se je večkrat izkazal, zaradi česar je tudi napredoval. Svojo uspešno vojaško kariero je zaključil kot prefekt britanske mornarice. Sledilo je delovanje v civilni upravi v več rimskih provincah. Službo prokuratorja je najprej opravljal v Spodnji Daciji, nato so ga prestavili v Afriko, v Tingiško Mavretanijo (Mavretanija Tingitana), zatem pa naj bi služboval še v Reciji. Njegova nadaljnja življenjska pot ni poznana.
O Priskovem delovanju je pričal v Celju na območju Knežjega dvora najden napis, ki je danes izgubljen, a se je kljub temu ohranil njegov prepis. Predpostavlja se, da je bil napis vklesan na kamnit podstavek, na katerem je stal Priskov kip, ki bi nekdaj lahko bil postavljen na celejskem forumu.
Tit Varij Prisk je bil zelo verjetno sodobnik bolj znanega Tita Varija Klemensa (Titus Varius Clemens) in njegov celejski rojak, morda celo bližnji sorodnik.
J. Šašel: Opera selecta, Ljubljana 1992, str. 212–219
J. Šašel, V. Kolšek: Zupančičev rokopis celejanskih spomenikov iz leta 1812, v: Arheološki vestnik, 1983, str. 399–407
Vojaki iz slovenskega prostora na tujih tleh v preteklosti, Ljubljana 2011, str. 34