VALENČIČ, Fran

Rodil se je v znani bistriški družini posestniku in trgovcu Francu ter Jožefi Ličan. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je nadaljeval študij na gimnaziji v Gorici in jo končal v Ljubljani. Pravno fakulteto je obiskoval na Dunaju. Študij je prekinil in se za eno leto odločil za prostovoljno služenje vojaščine. Po zaključku vojaščine se je ponovno vpisal na fakulteto, postal absolvent, doktorirati pa mu ni uspelo. Zaposlil se je kot odvetniški pripravnik v Gorici. Po izbruhu prve svetovne vojne so ga vpoklicali v vojsko, kjer je kot rezervni podčastnik padel na soški fronti pri Doberdobu.
V času študija v Ljubljani je prijateljeval z Ivanom Cankarjem in Dragotinom Kettejem. Bil je član tajne ljubljanske dijaške Zadruge, v kateri je sodeloval kot pesnik in kritik. Na njegovo ustvarjalno delo sta vplivala Murn in Kette. Svoje pesmi je objavljal v takratnih literarnih revijah: Zgodnji Danici, Ljubljanskem zvonu, Slovanu in Slovenki. Pesnil je tudi v sonetni obliki. Po vsebini je bila večina njegovih objavljenih pesmi ljubezenskih. Vrhunec je dosegel s popotnim ciklom La bella Venezia. Prevedel je Rossinijevo romantično opero Viljem Tell. Premierno so jo uprizorili leta 1902 v Ljubljani, kjer je dosegla velik uspeh. Po letu 1905 Fran ni več objavljal svojih pesmi. Tudi podatki o njegovem življenju v tem obdobju so zelo skromni. Po njegovi smrti mu je Cankar posvetil črtico Sraka in lastovice, omenil ga je tudi v črtici Konec (Podobe iz sanj).