ULLRICH, Hieronim

Privatno dvoletno gozdarsko šolo je obiskoval v letih 1829 in 1830 v Dašicah na Moravskem. Naslednjih pet let je bil gozdarski pripravnik in pristav po zasebnih veleposestvih na Češkem in Moravskem (nazadnje v Uherskem Hradištu).

Od 1. marca do 5. novembra 1837 je bil brezplačni pripravnik v službi komorne carinske uprave v Bovcu. Nato je bil do 9. novembra 1838 gozdar pri kameralnem gospostvu na Bledu. Z 10. novembrom 1838 je bil imenovan za gozdarja-oskrbnika Blejskega gospostva briksenške škofije in februarja 1848 napredoval v gozdarskega nadupravitelj. Stanoval je na blejskem Gradu v hiši imenovani Flegarija. Tu je ostal do leta 1858, ko je to posest kupil fužinar Viktor Ruard. Ta je namesto Ullricha vzel v službo njegovega asistenta. Medtem se je Ullrich poročil z Marijo Strojevo, hčerko posestnika in gostilničarja na Bledu, ki mu je rodila osem otrok. Leta 1859 ga je Mihael baron Zois namestil za direktorja svoje železarne na Javorniku pri Jesenicah. To delo je opravljal še leta 1864.

Verjetno je leta 1865 zbolel in zato se je z družino preselil v Kranj. Kupil je hiši št. 45 in 46. Ženino posestvo na Bledu sta dajala najprej v najem, kasneje pa prodala. V letih 1850, 1854 in 1858 je bil tudi izpraševalni komisar pri državnih izpitih za samostojno gozdno gospodarstvo v Ljubljani. Zadnji dve leti je bil še pri izpitih za gozdno varstvo in tehnično pomožno službovanje. Bil je član Kmetijske družbe za Kranjsko. Bil je med ustanovitelji gozdarskega društva za avstrijske alpske dežele in njegov prvi generalni tajnik. Delovalo je le 5 let (1851-1856). Urejal je tudi gozdarski časopis (1852-1856), štirinajstdnevnik v nemščini, kateri je bil najstarejši gozdarski časopis na Slovenskem. Imel je bogato knjižnico nemških, francoskih in italijanskih klasikov ter mnogo zgodovinskih in gozdarskih knjig. Večino gozdarskih knjig je podedoval njegov sin Viljem, večino preostalih je hranila njegova hči Frančiška Marija, nekaj pa jih je v Študijski knjižnici v Kranju. Ullrich je napisal več strokovnih razprav o tedanjih gozdno gospodarskih razmerah na Kranjskem. Leta 1852 je uredil tudi zbornik »Verhandlungen des Forstvereines der österreich. Alpenländer bei der ersten Generalversammlung vom 1.–5. Juni 1852 zu Klagenfurt«, ki je izšel naslednje leto v Ljubljani. Bil je klient in dober znanec advokata dr. Franceta Prešerna, ki mu je podaril lastnoročni prepis »Nebeške proces’je« s posvetilom.