Marjan Učakar je bil rojen v obrtni družini v Ljubljani kot najmlajši od dvanajstih otrok. Njegovo šolanje je prekinila vojna, saj je že leta 1941 odšel v partizane in konec vojne dočakal kot politični komisar dolenjske relejne linije.
Leta 1946 se je demobiliziral in postal načelnik personalnega oddelka pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Zaradi potreb po izobraženih kadrih in na lastno željo je v Beogradu dokončal študij ekonomije, bil dodeljen gospodarskemu svetu FNRJ, kasneje delal v Ljubljani kot glavni direktor lesno-predelovalne industrije in nato v koprski coni B. Leta 1951 je bil poslan v celjski Kovinski servis ( kasnejšo Kovinotehno), kjer je opravljal funkcijo direktorja do imenovanja za predsednika Občinske skupščine Celje v letu 1963. Podjetje je v njegovem času doživljalo intenziven razvoj in rast zaposlovanja. V tem času je bil med drugim tudi predsednik Gospodarske zbornice Celje, podpredsednik Republiške gospodarske zbornice, podpredsednik Trgovinske zbornice Jugoslavije in podpredsednik Konference mest Jugoslavije.
Po upokojitvi v letu 1966 je živel in delal v Ljubljani in se veliko posvečal raziskovanju dokumentacije iz časa NOB. V letih 1994–1995 je objavil trilogijo Viharna pot (naslovi: Sled v temi, Na koncu neke poti in Razdvojeni).
Viharna pot: Sled v temi (1. knjiga), 1994
Viharna pot: Na koncu neke poti (2. knjiga), 1995
Viharna pot: Razdvojeni (3. knjiga), 1995
Kolaboracija Slovenije, 2004
Nagrade in priznanja (izbor):
- nosilec partizanske spomenice 1941
J. Germadnik: Vodili so Celje, Celje 2005, str. 135–137
J. Orožen: Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, Celje 1980 (poglavje Občina Celje 1955–1965)
Trilogija Viharna pot, Ljubljana 1994–1995 (predstavitev avtorja)
Razgovor avtorja članka J. Germadnika z g. M. Učakarjem 22. 9. 2003 v Ljubljani.