TROBEC, Jože

Rodil se je v družini petih otrok. Oče je bil čevljar, mati pa gospodinja. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Kranju, je šolanje nadaljeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani in ga končal leta 1966. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pri prof. Gabrijelu Stupici in Maksimu Sedeju, pri katerem je leta 1970 tudi diplomiral. Po končanem študiju se je zaposlil v Iskra Commerce v Ljubljani in pet let delal v ekipi mag. Davorina Savnika (pionirska ekipa slovenskega oblikovanja, čas znamenitega telefona Fitipaldi). Nato je bil dve leti zaposlen v Gorenjskem tisku in pet let na Gorenjskem sejmu v Kranju. Leta 1982 je stopil na pot samostojnega kulturnega delavca.

Prve portretne karikature je narisal sredi sedemdesetih let za zagrebško revijo Studio. Danes riše karikature in ilustracije za časnik Dnevnik in Nedeljski dnevnik. S hčerkama Špelo (oblikovalka Mestne knjižnice Kranj), ki živi in dela v Španiji, in Nežo ima tudi svoj atelje za grafično oblikovanje, ilustracijo in animacijo. Njegova najpomembnejša značilnost je, da je mojster hudomušnega in igrivega humorja. Karikira politike, športnike, znane domače ter tuje osebnosti. Je izvrsten risar. Na karikaturi zna prikazati značajske posebnosti karikiranca. Njegova portretna karikatura sodi v zvrst t.i. »glavonožcev«, kjer so karikirane osebe prikazane z velikimi glavami, posejanimi na premajhna in prešibka telesa. Stilno pa se naslanja na angloameriško karikaturno risbo.

Poleg karikatur se, kot izvrsten risar, ukvarja tudi s slikarstvom, ilustracijo in oblikovanjem. Znan je po vedutah in ženskih aktih, kjer so podobe izčiščene in pretehtano zasnovane. Ilustriral je slikanice (Objemi me), knjige, gledališke plakate in mape. Otrokom je poznan lik Čenče in dinozavrov. Sodi med avtorje, ki so postavili temelje slovenski likovni satiri. Žal mnogo premalo znan in cenjen. Najbolj je znan po maskoti »Vučko«, ki je bila izdelana za zimske olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu, Kranjčani pa ga poznamo tudi po škratu Krančku, ki je nastal leta 2008 ob otvoritvi rovov v Kranju.

Med njegove odmevne samostojne razstave sodijo razstave v: Prešernovi galeriji v Kranju (1. samostojna razstava, 1974), galeriji papirnice Vevče (1985), galeriji Krke v Ljubljani (1986), galeriji Mestne hiše v Kranju (1986), Mali galeriji Kranj (2002), galeriji Iskrateling v Kranju (2002), galeriji Brdo – protokolarni objekt Brdo (2003), prostorih Zavoda za turizem Kranj (2012). Sodeloval je tudi na mnogih skupinskih razstavah doma in po svetu (Kranj, Nova Gorica, Ajdovščina, Piran, Murska Sobota, Ivanjica (Srbija), Subotica, Zrenjanin, Innsbruck, München). Najbolj znane pa so njegove razstave portretnih karikatur: Znani Slovenci (Galerija Avsenik, 1997), razstava v Prešernovem gledališču Kranj, v Osnovni šoli Ivana Cankarja (Vrhnika, 1999), v galeriji kavarne Jasmin (1999), Karikature znanih Slovencev (Domplan, Kranj, marec 2002), razstava v Mali galeriji (Kranj, 2002), Razstava slik (Iskrateling, Kranj, 2002), razstava na Inštitutu Jožef Štefan (Ljubljana, 2003), na Fakulteti za organizacijske vede (Kranj, 20013), v galeriji na Šmarni gori (2003), v gostišču Arvaj (Kranj, 2003), v Anini galeriji (Rogaška Slatina, 2011), 1. slovenski festival karikature (Tavčarjev dvorec, Poljane nad Škofjo Loko, sept. 2012), 2. slovenski festival karikature (Tavčarjev dvorec, Poljane nad Škofjo Loko, sept. 2013), Razstava spominskih predmetov – 30 let po olimpijskih igrah v Sarajevu (Mestna hiša Kranj, 2014).