TOPLAK, Ludvik

Po petih razredih osnovne šole se je leta 1953 vpisal v nižjo gimnazijo na Ptuju. Po maturi na Gimnaziji Ptuj je študiral pravo v Mariboru in nato v Ljubljani, kjer je leta 1967 diplomiral. Študij je nadaljeval v Beogradu in na New York University, kjer je leta 1973 magistriral iz primerjalnega trgovinskega prava. Leta 1980 je na Pravni fakulteti v Novem Sadu še doktoriral z disertacijo Odgovornost poslovodnega organa v našem in tujem pravu. Študiral je tudi na univerzi v Oslu, Potsdamu ter specializiral v Varšavi, Los Angelesu in Strasbourgu.

Leta 1973 je kot predavatelj civilnega prava pričel službovati na takratni Višji pravni šoli, današnji Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 1980 se je ob predavateljskem delu zaposlil v gospodarstvu ter sooblikoval računalniško podjetje Iskra Delta, kjer je delal kot pomočnik generalnega direktorja. Leta 1987 se je vrnil na Pravno fakulteto v Mariboru, kjer je služboval kot redni profesor in postal tudi prodekan. Leta 1990 je kot novoizvoljeni poslanec postal predsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije. Leta 1993 je postal rektor mariborske univerze in to funkcijo opravljal do leta 2002, ko je prevzel dolžnost veleposlanika pri Svetem sedežu. Po letu 2006 se je vrnil na mariborsko pravno fakulteto in v tem času predaval tudi na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Od leta 2007 je kot ustanovitelj tudi predsednik samostojnega visokošolskega zavoda Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor.

Na političnem področju je pričel delovati že v študentskih letih. Leta 1965 je kandidiral za poslanca v republiški skupščini, a je bil v istem času vpoklican na služenje vojaškega roka, domnevno zaradi sodelovanja z dr. Jožetom Pučnikom in revijo Perspektive. Leta 1988 je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske kmečke zveze (SKZ) ter zlasti pri njenem preoblikovanju v Slovensko ljudsko stranko (SLS). Leta 1990 je bil kot kandidat liste SKZ izvoljen v Skupščino in bil tudi predsednik družbenopolitičnega zbora. Leta 1992 je kandidiral na listi SLS in bil izvoljen v prvi državni zbor Republike Slovenije (RS). V Skupščini RS je bil član Ustavne komisije, podpredsednik Komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine ter Odbora za finance in kreditno-monetarno politiko, bil pa je tudi član Odbora za mednarodne odnose ter član parlamentarne skupščine Svet Evrope. V zakonodajnih organih je posebej aktivno sodeloval pri pripravi Zakona o zadrugah in Zakona o avtocesti Koper–Lendava ter pri drugih zakonodajnih predlogih. Leta 1993 je kot poslanec odstopil ter se polno zaposlil kot profesor na Pravni fakulteti v Mariboru. Istega leta je bil izvoljen za rektorja Univerze v Mariboru in to funkcijo opravljal naslednje tri mandate. V letih med 2002 in 2006 je bil veleposlanik RS pri Svetem sedežu v Vatikanu.

Leta 2000 je postal redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Predsedoval je upravnemu odboru Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju in v Bruslju, bil je član Mednarodnega kolegija, Magna Charta Observatory v Bolonji, ki obravnava kršitve akademske avtonomije univerz. Bil je tudi arbiter mednarodne gospodarske arbitraže in guverner Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji. Kot rektor je bil član Sveta RS za visoko šolstvo, vodil je Podonavsko rektorsko konferenco in predsedoval Rektorski konferenci Alpe – Jadran ter bil član predsedstva Evropske rektorske konference.

Danes je član senata Evropske akademije znanosti in umetnosti ter prorektor Alma Mater Europaea v Salzburgu. Je član društev pravnikov. Bil je soustanovitelj in predsednik leta 1989 nastale Fundacije dr. Antona Trstenjaka, ki se zavzema za pospeševanje vsestranskega razvoja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. V Rotary International je bil član Council on Legislation, danes pa je Chair RLI – Rotary International Leadership Institute, za District 1912 Slovenia

Je avtor več knjig in člankov s področja prava, ekonomije, managementa in ekologije.