Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

TOMAZIN, Iztok

TOMAZIN Iztok
Foto: osebni arhiv

Galleria fotografica

Nato:
30. January 1960, Kranj, Slovenija
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:

Živi v Križah pri Tržiču. V osnovno šolo je hodil v Tržiču (1966-1973), gimnazijo je zaključil v Kranju (1973-1977), Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani (1977-1983). Leta 1994 je opravil specializacijo splošne medicine v Ljubljani, leta 1999 pa magisterij v Zagrebu. Udeležil se je številnih podiplomskih izobraževanj in usposabljanj. Leta 2005 je prejel naziv primarij. Od leta 1985 je zaposlen v Zdravstvenem domu Tržič kot zdravnik splošne in družinske medicine ter nujne medicinske pomoči. Od leta 2001 je direktor Zdravstvenega doma Tržič. Poleg tega je še vodja ambulante za preglede letalcev in voznikov, zdravnik Helikopterske nujne medicinske pomoči, sodelavec Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, mentor številnim študentom medicine in stažistom, glavni mentor in član izpitnih komisij za specializacijo družinske medicine.

Bil je zdravnik številnih alpinističnih in himalajskih odprav ter sodelavec več humanitarnih organizacij. Je uveljavljen predavatelj na temo medicine, gorskega reševanja in alpinizma v Sloveniji in tujini. Tudi s potopisnimi predavanji gostuje v številnih krajih v Sloveniji in tujini. Član Gorske reševalne službe Slovenije (GRS) je od leta 1977. Pet let je vodil zdravnike GRS. V zadnjih 15 letih je najbolj izkušen in najbolj aktiven zdravnik GRS, še posebej aktiven na področju reševanja s helikopterjem. Opravil je več kot 400 intervencij v domačih in nekaj deset v tujih gorah, vključno s Himalajo. Je delegat Slovenije v Medicinski komisiji ICAR (mednarodna zveza gorsko reševalnih organizacij), kjer vodi projekte smernic za helikoptersko reševanje. Je tudi inštruktor na mednarodnih tečajih gorske medicine. Je dolgoletni pobudnik in akter sodobne HNMP v Sloveniji. Je tudi pisatelj, pesnik, fotograf, publicist in predavatelj. Doslej je izšlo 7 njegovih knjig in več kot 200 strokovnih, poljudnih in leposlovnih člankov. Kot soavtor je sodeloval pri številnih drugih literarnih, vzgojnih in strokovnih publikacijah. Tudi fotografije objavlja v številnih publikacijah. Doslej je imel eno samostojno razstavo fotografij. Že 15 let je avtor in sozaložnik koledarja Prelesti, s katerim zbirajo sredstva za sklad Okrešelj za družine ponesrečenih gorskih reševalcev.

Več kot 20 let je imel status vrhunskega športnika (mednarodni in svetovni razred). Opravil je več kot 3500 vzponov in smučarskih spustov v slovenskih in svetovnih gorah, med njimi številne prvenstvene. Pomembno je prispeval k ugledu slovenskega alpinizma v svetovnem merilu. Sodeloval je na petindvajsetih alpinističnih odpravah, od tega enajstih himalajskih. Bil je utemeljitelj modernega prostega plezanja v Sloveniji. Povzpel se je na vrhove petih osemtisočakov: 1987 Daulagiri (8176m), prvi in še vedno edini slovenski zimski vzpon na osemtisočak; 1988 Čo Oju (8201m), solovzpon po prvenstveni smeri v severni steni in prvo prečenje gore; 1993 Šiša Pangma v Tibetu (8013m), solovzpon, slovenski višinski smučarski rekord; 1995 Gašerbrum 1 (8068m), z Markom Čarom sta smučala in deskala z vrha po japonski smeri v severni steni, kar je bil v svetovnem merilu najtežji smučarski spust z vrha kakega osemtisočaka; 2004 Gašerbrum 2 (8035m). Leta 1996 je kot edini doslej v devetih dneh trikrat priplezal na vrh Denalija (najvišja gora Severne Amerike) in nato trikrat smučal z vrha po treh različnih smereh v SZ steni. Bil je tudi državni prvak in rekorder v zmajarstvu in jadralnem padalstvu, nosilec več državnih rekordov. Opravil je prve slovenske polete v Himalaji in prva jadranja v svetovnem merilu z vrha Kilimanjara in Mont Blanca.

Strožič: Kamniške in Savinjske Alpe: alpinistični vodnik, 1985
Korak do sanj: ameriški dnevnik, 1989
Čo Oju – Turkizna boginja, 1993
Nebo nad Afriko: polet z zmajem s Kilimanjara, 1993
Pustolovščina v Tibetu: smučanje z osemtisočaka, 1994
Iskanje Šambale, 1998 (predgovor Nobelov nagrajenec za mira Dalaj Lama)
Tragedija v Turski gori, 2007
Na meji: tihotapske in druge mejaške zgodbe od Karavank do Himalaje, 2021

Za svojo aktivnost na področju medicine, alpinizma in gorskega reševanja je prejel številna priznanja od občinskih do državnih (bronasti in srebrni znak Civilne zaščite, priznanje Ministrstva za notranje zadeve itd.) Leta 1999 mu je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan podelil častni znak svobode, predvsem za zasluge na področju urgentne medicine.

Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 1180
S. Lepoto odkriva tudi v divjini : Iztok Tomazin, zdravnik z dušo gornika in umetnika, Gorenjski glas 2004, št. 30 (16. apr.), str. 16
J. Košnjek: Leta 2004 so nam ostali v spominu: Iztok Tomazin zdravnik alpinist reševalec in umetnik, Gorenjska 2004-2005, str. 48
K. Kvas: Iskanje Šambale : pogovor: dr. Iztok Tomazin, Aura 1999, št. 113 (februar), str. 2-5
U. Peternel: Zdravnik in iskalec : dr. Iztok Tomazin, Gorenjski glas 1999, št. 38 (14. maj.), str. 25-26. Portret
T. Svete: Resnico išči v sebi : dr. Iztok Tomazin o Tibetu, Slovenske novice 1999, št. 63 (18. mar.), str. 9
L. Mencinger: Svet, kjer v sebi najdeš pesmi : Iztok Tomazin, pesmi o Tibetu, Gorenjski glas 1998, št. 94 (1.XII.), str. 24
M. Raztresen: Alpinizem ni igra z življenjem, ampak igra zaradi življenja : Tomazinovo Iskanje Šambale, Delo 1998, št. 286 (10.XII.), str. 19
M. Peternel: Na smučeh s strehe sveta / Iztok Tomazin, Delo 1997, št. 68 (24.III.), str. 18
S. Saje: Na smučeh z najvišjega vrha na svetu proti Tibetu : najuspešnejši alpinistični smučar leta 1996 pred novim podvigom, Gorenjski glas 1997, št. 21 (14.III.), str. 12
S. Saje: Na najvišji vrh Amerike : alpinistična odprava v argentinske Ande, Gorenjski glas 1994, št.90 (15.XI.), str. 23. Portret
I. Jakša: Pogovor uredništva Zdravstvenega vestnika z dr. Iztokom Tomazinom – zdravnikom-alpinistom, Zdravstveni vestnik 1989, št.10/11, str.342-347. Portret
L. Mencinger: Zmaga nad goro, steno? Samo prijetno slepilo!, Gorenjski Glas 1989, št.69 (8.IX.), str.11. Portret

Autore/autrice della voce: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 30. 3. 2011 | Ultima modifica: 18. 3. 2022
Miran Lola Božič. TOMAZIN, Iztok. (1960-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 12. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/tomazin-iztok/
Segnala un errore