Radovljiški grof Gustav Thurn Valsassina se je rodil 13. julija 1836 v Radovljici grofu Vincenciju Thurnu in materi Jozefini, rojeni Zurchaleg. Po končani gimnaziji je v Gradcu študiral pravo. L. 1859 je na začetku vojne v Italiji postal konjeniški kapetan v vojski pri ulancih, a je izstopil iz službe, se vrnil v Radovljico in živel na domačem posestvu, kamor sta spadali graščini Radovljica in Stari grad (Wallenburg), poleg teh pa še Lehen in Plankenstein (Zbelovo) na Štajerskem.
Gustav je zadnji od Thurnov, rojenih v Radovljici. Začetnik te pomembne plemiške rodbine je bil kranjski deželni glavar Janez Ambrož Thurn-Valsassina (1553-1625), ki je l. 1616 kupil gospostvo Radovljica. Prav s smrtjo Gustava l. 1888 (umrl je po hudi bolezni v starosti 52 let, neporočen in brez potomstva) je radovljiška veja grofov Thurn-Valsassina izumrla. Njihovo lastnino so podedovali koroški sorodniki, Thurni iz Pliberka.
Od majhnega je bil vzgajan v narodnem duhu in z ljubeznijo do slovenskega jezika in ljudi, v prvi vrsti s strani očeta – Vincencija Thurn-Valsassine, ki je bil član prve radovljiške čitalnice in komandant radovljiške narodne straže – nanj pa so vplivali tudi domači učitelji, še posebej zavedni brezniški župnik Lovro Pintar. Tako kot oče, je tudi on postal vpliven mož na Kranjskem. Leta 1877 je bil izvoljen v Kranjski deželni zbor in v državni zbor na Dunaju. Od l. 1881 do svoje smrti je bil deželni glavar Kranjske. Bil je aktiven v slovenski trgovinski in obrtni zbornici, predsedoval je komisiji za pogozdovanje Krasa, bil je načelnik odbora za gradnjo dolenjskih železnic in v letih 1886 – 86 predsednik Kranjske kmetijske družbe. Bil je častni član mnogih občin na Kranjskem (Bled, Rovte…) ter mnogih društev. Odlikovan je bil z viteškim redom železne krone II. stopnje.
Grof Gustav Thurn Valsassina je bil v času narodnega prebujanja v 19. st. dejavno predan Slovencem. Podpiral je slovenska narodna društva, bral in naročal je slovenske časopise. S svojim vplivom je prispeval k napredku dežele, kjer je živel. Zaradi svoje pripadnosti, ki jo je uveljavljal tudi kot funkcionar Avstro-Ogrske, je bil med Nemci osovražen. Tako so mu ti l. 1883 preprečili, da bi bil ponovno izvoljen v deželni zbor. Ostro mu je nasprotoval tudi vplivni poslanec na Dunaju ter ljubljanski župan Dragotin Dežman, ki je nasprotno od Gustava simpatiziral z Nemci in poudarjal pomen povezave Slovencev in Nemcev. Kljub temu je Gustav Thurn ostal zvest svojemu prepričanju in radovljiškim koreninam. Na Kranjskem je užival ugled kot politik in kot človek plemenitega značaja.
Dela:
An die p. t. Herren Wähler des krainischen Grossgrundbesitzes, Ljubljana, 1885
Odlikovan je bil z viteškim redom železne krone II. stopnje.
J. Blaznik: Grof Gustav Thurn-Valsassina-Como-Vercelli,Kmetijske in rokodelske novice, 1888, št. 30M. Preinfalk: Radovljica in grofje Thurn-Valsassina, Anton Tomaž Linhart: jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva, Radovljica 2005, str. 509M. Preinfalk: Rodbina Thurn-Valsassina: plemiške rodbine na Slovenskem, Gea 2007, l. 17, str. 70
J. Sinobad: Linhartovi listi 2008, št. 28J. Sinobad: Grb grofov Thurnov pripoveduje, Linhartovi listi 2008, št. 28. str. 1 – 4
B. Šteh: Zapuščinski inventarji radovljiških grofov Thurn-Valsassina v Arhivu Republike Slovenije, Radovljica, 2013
P. Colnar: Gustav Thurn Valsassina, deželni vladar kranjski, Gorenjski glas 2016, št. 56, str. 21