TERPIN, Rafael (Rafko)

Akademski slikar, rovtarski krajinar, učitelj, raziskovalec arhitekture idrijskih rudarskih hiš in kmečke arhitekture, zbiratelj idrijskih anekdot, ljudskih pripovedi, običajev in izročila, pisec literarno-domoznanskih, planinskih in naravoslovnih prispevkov ter ljubiteljski etnolog Rafko Terpin se je rodil v Idriji v družini z bogato slikarsko tradicijo. Že v mladosti ga je prevzel razgibani svet gričev nad reko Idrijco, lepota mesta in sveta okrog njega ter čista rovtarska krajina v prostoru med Ajdovščino, Žirmi in Mostom na Soči.

Maturiral je na idrijski Gimnaziji Jurija Vege leta 1964, pet let kasneje, leta 1969, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral pri profesorjih Mariju Preglju, Nikolaju Omersi in Maksimu Sedeju. Čeprav se ima sam predvsem za rovtarskega krajinarja, je Terpinovo slikarsko delo obsežno in raznovrstno. Njegova dela (platna, risbe, pasteli, fotografije in epizodno tudi linorezi) so tematsko posvečena stavbni dediščini rudarske Idrije, rovtarski krajini, kmečki naselbinski kulturi in dediščini ter tudi bogati idrijski, kraški in alpski flori. Na samostojnih idrijskih razstavah je v letih od 1970 do 2013 razstavil okrog 1400 platen. Na platno slika v tehniki akrila. Prepričan je, da je barva glavno (in skoraj edino) slikarjevo izrazno sredstvo, zato slika precej ploskovito s poudarjeno čistimi barvnimi nanosi. Prisega na kolorizem. S svojimi umetniško-dokumentarnimi deli prispeva k slovenski etnološki dediščini, saj z risbami prenaša v slovenski kulturni spomin tip idrijsko-cerkljanske hiše, ki se je prilagajala drugačnim zemljepisnim okoliščinam.

V slovenskem botaničnem merilu je priznan kot poznavalec nahajališč bolj ali manj izjemnih rastlin na idrijskem. Napisal je več strokovnih člankov in naslikal dva tisoč domačih rastlin za “grafični herbarij”. Del tega opusa je podaril nastajajoči zakladnici naravoslovne dediščine na idrijskem (stalna razstava Flora Carniolica na Botaničnih Atenah). Tehten je njegov prispevek k poznavanju razširjenosti več evropsko varstveno pomembnih vrst v Sloveniji: Primula carniolica, Primula x venusta, Cypripedium calceolus, Aquilegia iulia ter poznavanju razširjenosti nekaterih redkih in zavarovanih kukavičevk. Odkril je območja z naravovarstveno pomembnimi habitatnimi tipi, kot so povirje Gačnika, Hudournik, Novakova dolina v Idrijskem Logu, povirje Belce in Idrijce. Je odkritelj doslej edinega znanega nahajališča planinskega drobnjaka (Allium schoenoprasum subsp. Alpinum) v Sloveniji zunaj Julijskih Alp (Idrijske Krnice) in soavtor znanstvenega članka o rastlinstvu in rastju občine Idrija. Njegov “herbarij” več tisoč slik rastlin, ki jih je določil in opremil s podatki o nahajališču, je edinstven v slovenskem merilu in ima znanstveno in kulturno vrednost.

Rafko Terpin je dvaintrideset let poučeval likovno vzgojo na osnovni šoli v Cerknem, ves čas slikal in občasno tudi pisal. Bil je tudi likovni sodelavec in član uredništva revije Kaplje, ki je v Idriji izhajala v t. i. sivih letih (1966 do 1972). V njej so se stekale misli slovenske humanistične inteligence, predvsem publicistov in umetnikov, in je bila s strani takratne oblasti zaradi ideje svetovnonazorskega pluralizma in širitve prostora svobodnega mišljenja in intelektualnega dvoma označena kot opozicijska.Vsa leta je na planinskih poteh po hribih ob Idrijci spoznaval krajino in njene ljudi. Je stalni sodelavec Planinskega vestnika. Botanične prispevke objavlja v Proteusu in Hladnikiji, Folii biologici et geologici. Svoje temeljite domoznanske raziskave pa tako v Idrijskih razgledih in Žirovskem občasniku kot tudi v obliki obsežnih monografskih izdaj. Njegovi literarni zapisi so, tako kot njegovo likovno izražanje, povezani z domačo rovtarsko krajino, kjer je kmečka veduta najočitnejša posebnost.
Zapise odlikuje čist in lep jezik, ki ima v pripovednih vsebinah privlačen sodoben liričen prizvok. Terpinova knjiga Klanec do doma, zbirka številnih risb in zapisov, je bila tudi navdih za istoimenski dokumentarni film (režiser Dušan Moravec, 2011). V dijaških in študentskih letih je bil aktiven jamar, pel je pri Primorskem akademskem zboru Vinko Vodopivec in bil kasneje v Idriji trinajst let član zbora Zorko Prelovec. Je aktiven član in soustvarjalec programa Muzejskega društva Idrija, član Pedagoškega, Botaničnega, Prirodoslovnega društva ter član idrijskega Literarnega društva RIS.