TARSIA, Antonio

Antonio Tarsia, organist, glasbenik in skladatelj, rojen v Kopru plemiču Fabriziu in materi Bianchi Pola. Že kot deček je pel v koprski stolnici, l. 1662 bil nastavljen za stolnega organista. Kasneje l. 1694 znova imenovan za stolnega organista, ko se je tudi obvezal, da bo skrbel splošno za glasbo in poučeval dva mladeniča. Na tem mestu je ostal do leta 1710, kasneje je s stolnico sodeloval kot skladatelj. Med svojim službovanjem je veliko prepisoval, zlasti kompozicije beneških skladateljev 17. stol. Vsa ohranjena dela so datirana z letnicami od 1680 do 1718. Notno premoženje je zapustil koprski stolnici, kjer se še vedno nahaja.

Pisal je izključno za cerkveno rabo: psalme, Marijine antifone, mašne dele. Svoje skladbe je uporabljal pri nedeljskih in prazničnih mašah ter pri večernicah. Zlasti slovesno je bilo za Božič, Veliki teden, Veliko noč, za vigilijo in praznik koprskega zavetnika sv. Nazarija (goduje 19. junija). Zasedbo določa glede na sestavo koprskega stolnega kora v drugi polovici 17. stol.: 4 ,ešani glasovi, 2 violini in orgle. Namesto orgel uporablja tudi basovsko godalo, imenovano violone, violo da gamba in redko violončelo. T-jeve skladbe predvidevajo celotno tako zasedbo, posamezne glasove in instrumente ali po skupinah. Slogovno se T-jeve skladbe do 1700 uvrščajo v visoki barok z različnimi zasedbami, tonalitetami, taktnimi merami, kratkimi instrumentalnimi vložki, predigrami – simfonijami. Zborski deli so preprosti in homofoni; pri virtuoznem solo petju pa je opazen vpliv visokobaročnega belcanta, ki je bil v rabi v Benetkah in Sev. Italiji. Pri obravnavanju violinske igre uporablja že razvit violinski slog. V poznih T-jevih delih so vidni znaki novih časov, ki vodijo v pozni barok s težnjo po oblikovni uglajenosti in enotnosti, izdelanosti vokalnega stavka, rabi suhega recitativa (recitativo secco), tekočih arijah in v melodični obdelavi bassa continua. Kje se je T. učil je razvidno iz obsežnega repertoarja, ki ga je zbiral in prepisoval v letih službovanja. Vse skladbe nimajo navedenega avtorja; morda je med njimi katera tudi T-jeva. Najpogostejša so imena beneških glasbenikov Antonia Rigattija, Giovannija Bassana in Giovannija Legrenzija.