TALANYI, Franc

Rojen je bil kot Franc Temlin (madž. Talanyi). Po končanem osnovnem šolanju se je učil gostinstva v Budimpešti in v Berlinu. Po nekaj letih dela se je spet preselil v Budimpešto na Madžarsko, navezal stike z nekaterimi politiki in se vključil v komunistično partijo Madžarske. Leta 1919 je sodeloval v madžarski revoluciji pod vodstvom komunističnega politika židovskega rodu Bele Kuna. Obdobje, ki ga je preživel v prestolnici takratne Ogrske, ga je močno zaznamovalo. Ko se je vrnil v Prekmurje, se je začel ukvarjati s pisanjem in nadaljeval izdajanje letne publikacije Dober pajdáš kalendárium, ki je izhajal že prej (med 1899-1922) pod istim imenom. V koledarju so, kot je običaj za takšne publikacije, ob koledarskih datumih izhajali tudi leposlovni prispevki. Poleg tega je bil član tiskarskega združenja in solastnik leta 1920 ustanovljene tiskarne Panonija.

Iz političnih razlogov – razpada t.i. Republike svétov – se je bil kmalu prisiljen preseliti v bližino Vidma ob Ščavnici (danes Sveti Jurij ob Ščavnici) v Prlekiji v hišo znane družine Kreft. Navkljub nevarnosti in nenehnim grožnjam z zaporom Talanyi ni izgubil stikov s Prekmurjem. Poleg vodenja svoje gostilne se je ves čas udejstvoval tudi na političnem področju. Bil je član in vodja domače Vérstvene (gospodarske) stranke in lokalne Mačkove medvojne stranke, nekaj časa pa tudi župan Gornje Radgone, kamor se je z družino preselil in vodil svojo gostilno in posestvo z vinogradom. Zaradi agitiranja in (takrat) prepovedanega novačenja novih članov za svojo stranko, je bil ves čas pod nadzorom lokalnih oblasti. Kot liberalec in levo usmerjeni politik je prihajal v stalen konflikt s takratnim duhovnikom in nekaj let kraljevim poslancem Jožefom Kleklom st., o čemer pričajo medsebojna obtoževanja v Kleklovih Novinah (npr. prispevek Apoštol prekmurskih Slovencov) in v liberalno usmerjenem časopisu Prekmurski glasnik, ki ga je Talanyi urejal in vanj pisal prispevke.

Na začetku 2. svetovne vojne se je dejavno vključil v partizanski odpor proti madžarskemu okupatorju. Nekateri ga prištevajo med vodje uporniškega gibanja v takratnem Prekmurju. Januarja 1945 je bil aretiran in na madžarskem vojnem sodišču obsojen na 9 let zapora, ki ga je prestajal na Madžarskem in v koncentracijskem taborišču v Nemčiji, iz katerega se je vrnil po koncu vojne.

Franc Talanyi se je veliko ukvarjal s pisanjem. Pisal je predvsem šaljivo prozo in poezijo v domačem narečju. Je avtor 16 strani dolge brošure z naslovom Špionje (vohuni) v svetovnoj bojni- Na fronti i za frontom 1914-1918, ki je bila priobčena v Dobrem pajdášu kalendáriumu. Talanyi je veljal za ljudskega pesnika, ki je navezoval stike z nekaterimi izseljenskimi avtorji. Ti so objavljali svoje prispevke v njegovem koledarju. Njegove pesmi so izražale ljudska razpoloženja. Po vojni je bil imenovan v različne odbore ljudske oblasti.
Njegovi spomini na vojna leta pod naslovom Partizani ob Muri so ostali v rokopisu.

Umrl je leta 1959 v Murski Soboti, kjer je tudi pokopan.

Kot partizan je v začetku leta 1945 padel njegov sin Jože Talanyi.

Njegova hčerka Lea Talanyi Pfeifer (1927) je priznana oftalmologinja, ki je ustanovila in vrsto let vodila očesni oddelek v murskosoboški bolnišnici. Prav tako znana je njegova vnukinja, zdravnica Marija Pfeifer, specialistka interne medicine, med letoma 2015 in 2017 strokovna direktorica UKC Ljubljana.