ŠVAJGER, Zmago

Zmago Švajger se je rodil na Ptuju, kjer je od leta 1916 obiskoval osnovno šolo, v letih 1922–1926 pa deško meščansko šolo. Leta 1926 je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Mariboru in tam ostal do leta 1931. Sledilo je služenje vojaškega roka v Sarajevu. Ko se je vrnil, je bil dalj časa brezposeln. Od leta 1933 je najprej pet let zastonj poučeval, pozneje pa bil plačan iz »bednostnega fonda« (v stari Jugoslaviji fond, namenjen omiljenju socialne stiske) na osnovni šoli na Polenšaku pri Ptuju. Čez nekaj časa je bil premeščen v Trnovsko vas, leta 1940 pa v Zavrč pri Ptuju. Službo v osnovni šoli je pustil in se še istega leta vpisal na višjo pedagoško šolo v Beogradu, po razpadu Jugoslavije pa na Univerzo v Ljubljani. Izpitov zaradi vojne in političnega dela ni opravil. Spet je ostal brez zaposlitve in postal je aktivist OF na področju Krim-Turjak. Domačini so ga izdali, bil je ujet in belogardisti so ga izročili okupacijski vojski, ki ga je kot političnega aktivista ustrelila 3. avgusta 1942 za pokopališkim zidom v Velikih Laščah.

Posvečal se je leposlovnemu delu in največ objavljal v Učiteljskem tovarišu, deloma v ciklusih Nenapisana kronika in Med tovariši. V reviji Življenje in svet je objavil Vaško legendo, Dogodek na vasi in Tri matere. Leposlovno je najbolje oblikovana njegova novela Bič zemlje s snovjo iz Slovenskih goric. Napisal je igro Domačija (ljudska zgodba v treh dejanjih). Švajger je spremljal tudi literarno in sociološko delo svojih vrstnikov ter o njih pisal poročila in ocene.