ŠULER (SCHULLER), Kristina

Osnovno šolo je obiskovala v Kropi. Nato je osem let obiskovala samostansko šolo v Škofji Loki in nato učiteljišče v Ljubljani. Maturirala je leta 1889. Med leti 1889-99 je učila v Bohinjski Bistrici. Med leti 1899-1901 je učila v Šmartnem pod Šmarno goro. Leta 1901 je rodila nezakonsko hči, istega leta ji je umrl oče. Med leti 1901-24 je učila na Stari gori (Sv. Duh) v Slovenskih goricah. Leta 1929 se je preselila v Ljubljano.

Pesniti je začela pri štirinajstih letih. Najprej v nemškem jeziku. Na učiteljišču je imela samo eno uro slovenskega jezika na teden. Z lastno prizadevnostjo in branjem je dosegla tolikšno znanje slovenskega jezika, da je lahko v njem začela pesniti. Šolski nadzornik dr. Levec je v svojem okraju le njo in V. Jerajevo štel za učiteljici, ki govorita pravilno slovensko. Njena pesniško najbolj plodovita leta so bila tista, ki jih je kot učiteljica preživela v Bohinjski Bistrici. Takrat se je družila s F. S. Finžgarjem, A. Medvedom in V. Jerajevo. Pesmi je objavljala v Domu in svetu, Ljubljanskem zvonu, Slovenki, Planinskem vestniku, Slovenskem gospodarju, Domačem prijatelju, Slovanu, Glasu naroda, Ženskem svetu in drugje. Objavljala je pod imenom Kristina, večkrat pa tudi pod psevdonimom Gorska. Pisala je tudi prozo in pesmi za otroke. V devetdesetih letih 19. stoletja je poleg V. Jeraj veljala za našo najboljšo pesnico. Njen mentor pri pesništvu A. Medved je bil menja, da lahko postane najboljša slovenska pesnica.

Njene ljubezenske pesmi pa so bile preveč drzne za okolico v kateri je živela. Pesniške zbirke ni nikoli izdala. Pred prvo vojno ji je zbirko pripravljal Ivan Lah. Ko pa se je prva vojna začela, so Laha zaprli, skupaj z njegovimi papirji pa so zaplenili tudi Kristinine pesmi. Samostojno pesniško zbirko je dobila šele leta 2008. Spominsko ploščo so ji postavili leta 1961 na rojstni hiši v Kropi in leta 1966 na osnovni šoli na Stari gori v Slovenskih goricah.