V letih 1935 in 1945 je hodil v osnovno šolo v Svečini in Šentilju v Slovenskih goricah ter v meščansko šolo. Leta 1949 je končal učiteljišče v Mariboru. V letih 1953 in 1957 je bil predmetni učitelj na osnovni šoli na Prevaljah in v obdobju 1957–1974 njen ravnatelj. Urednik revije Kurirček je bil v letih 1974 in 1977 ter 1977–1980 glavni in odgovorni urednik knjižnih izdaj založbe Borec v Ljubljani. Ob poklicnem in pisateljskem delu je bil tudi na odgovornih mestih v kulturi. Bil je pobudnik in predsednik Bralne značke, ki sta jo s Stankom Kotnikom zasnovala leta 1961 na Prevaljah in se je razširila po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu. Za odrasle je pisal že sodobnejšo urbano realistično prozo, izhodišče pripovedovanja mu je bila Koroška. Največ je ustvarjal za mladino. Znan je bil tudi zunaj naših meja. Njegova dela so prevedena v več svetovnih jezikov. Po njem je v okviru Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne (Koroška osrednja knjižnica) poimenovana pionirska knjižnica, v knjižnici je od leta 1998 tudi njegova spominska soba, kjer so zbrane vse originalne izdaje njegovih del, ponatisi, prevodi in drugo gradivo. V spominskem parku na Prevaljah stoji njegov doprsni kip, delo Mirsada Begića. Na Koroškem in v različnih krajih Slovenije od leta 1981 osnovnošolci berejo za Suhodolčanovo bralno značko. Bibliografijo Leopolda Suhodolčana (1980, 1987, 1990) je sestavila Marija Suhodolčan, (2000) pa Marija Suhodolčan Dolenc. Leta 2000 je Koroška osrednja knjižnica z založbo Karantanija izdala zbornik, v katerem je tudi njegova obsežna bibliografija, ki obsega 2.060 bibliografskih enot. Suhodolčanov opus je zelo obsežen: napisal je deset del za odrasle, šest gledaliških iger, štirinajst radijskih iger in dve televizijski igri; mladini je namenil kar dvainštirideset knjig, ki so izšle v devetdesetih izdajah, devetnajst gledaliških in lutkovnih iger ter štirinajst radijskih iger in dve televizijski nadaljevanki. Pisatelj je v časopisju, zbornikih in knjigah objavil več kot osemsto leposlovnih prispevkov. Njegova dela je v šestindvajset jezikov prevajalo oseminpetdeset prevajalcev, ilustriralo pa več kot sedemdeset ilustratorjev. O njem in njegovih delih je več kot tristo piscev napisalo nad osemsto prispevkov, izdelanih je bilo trideset diplomskih nalog. Umrl je na Golniku, pokopan pa je na Prevaljah.
Pripovedna proza:
- Človek na zidu (1960),
- Svetlice (1965),
- Dobrijska balada (1967),
- Bog ljubezni (1968),
- Sledovi molčečih (1970),
- Noro življenje (1972),
- Najdaljša noč (1975),
- Med reko in zemljo (1977),
- Trenutki in leta (1979),
- Snežno znamenje (1981).
Mladinska proza:
- Ognjeni možje (1955),
- Sejem na zelenem oblaku (1958),
- Deček na črnem konju (1961, 1969, 1972, 1977, 1979, 1984, 1995),
- Skriti dnevnik (1961, 1965, 1967, 1973, 1976, 1979, 1983, 1986, 1995),
- Hi, konjiček (1964, 1974),
- Potovanje slona Jumba (1965),
- Velikan in Pajac (1965, 1995),
- Moj prijatelj Jumbo (1968),
- Pikapolonček (1968),
- Rdeči lev (1968, 1994),
- Veliki in mali kapitan (1968, 1997),
- Rumena podmornica (1969, 1974, 1994),
- Krojaček Hlaček (1970, 1972, 1975, 1979, 1980, 1991, 2005, 2013, 2017),
- Punčka (1970, 1985),
- Mornar na kolesu (1973, 1981, 1995, 2010),
- Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi (1973, 1979, 1994),
- Kam se je skril krojaček Hlaček? (1974),
- Dvanajst slonov (1976, 1983, 1984, 2003, 2019),
- Na kmetiji (1976, 1982, 1985, 1988),
- Na večerji s krokodilom (1976, 1979, 1995),
- Pipa, klobuk in dober nos (1976),
- [Sedem] 7 nagajivih (1976, 2008),
- Kurirčkov dnevnik (1977),
- Stopinje po zraku in kako sta jih odkrila Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi (1977, 1979, 1995),
- Piko Dinozaver (1978, 1984, 1989, 2005, 2011, 2012, 2016),
- Zgodilo se je 6. aprila (1978),
- Cepecepetavček (1979, 1986, 2011),
- Levi in desni klovn (1979),
- Markov maj (1979),
- O medvedku in dečku (1979, 1995),
- Peter Nos je vsemu kos (1979, 2014),
- PraMatija ali Bučman (1980, 1995),
- Pri nas in okoli nas (1981),
- Pisatelj, povej mi (1982),
- Z vami se igra krojaček Hlaček (1982),
- Kuža Luža (1984, 2017),
- O dedku in medvedku (1987, 1996),
- Koroške pripovedke (1998).
Mladinska dramatika:
- Ukaz rdečega zmaja (1964),
- Medvedek na obisku,
- Čudežna srajca dopetajca (1972),
- Narobe stvari v mestu Petpedi,
- Srečna hiša dober dan,
- Figole Fagole (1973),
- Norčije v gledališču,
- Križ kraž kralj Matjaž,
- Anton Pomperdon in vsi Pomperdoni (1979).
Za svoja dela je prejel številna priznanja, med njimi Levstikove nagrade, priznanja Zlata knjiga, Kajuhovo nagrado, Trubarjevo plaketo …
- Podatki žene Marije.
- Slovenski biografski leksikon. STELE-ŠVIKARŠIČ. Ljubljana, 1971, str. 544–545.
- Kajzer, Janez: Mladinska proza in literarni izumi Leopolda Suhodolčana. V: Suhodolčan, Leopold: Levi in desni klovn. Ljubljana, 1979, str. 171–186.
- Slovenska književnost. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1996.
- Koroški fužinar, 1998, št. 2, str. 20-21.
- Ne želim, da bi na ta svet legla pozaba. Prevalje, 1998.
- Saksida, Igor: Slovenska mladinska dramatika. Maribor, 1998, str. 173–179.
- Haramija, Dragica: Slovenska realistična avanturistična mladinska pripovedna proza. Videm pri Ptuju, 2000, str. 43–46, 132–133.
- Koroški fužinar, 2000, št. 2, str. 27-30.
- Leopold Suhodolčan, 1928-1980: “da bi na ta svet ne legla pozaba …” Bibliografija Leopolda Suhodolčana. Ljubljana: Ravne na Koroškem, 2000.
- Saksida, Igor: Slovenska književnost III. Ljubljana, 2001, str. 459–460.
- Zupan, Jože: V Poldetov spomin ob štiridesetletnici bralne značke. V: Peto desetletje Prežihove bralne značke. Prevalje, 2003, str. 13-14.
- Kramberger, Darja: Nepozabljena dediščina. V: Otrok in knjiga, 2005, št. 62, str. 99-101.
- Suhodolčan Dolenc, Marija & Jukič, Margareta: Biografski leksikon občine Prevalje. Prevalje, 2005, str. 505-510.
- Slovenski književniki, rojeni od leta 1920 do 1929. Ljubljana, 2007, str. 242–245.
- Šolski album slovenskih kniževnikov. Ljubljana, 2007, str. 140–141.
- Suhodolčan Dolenc, Marija: Bibliografija Leopolda Suhodolčana. Prevalje, 1980, 1987, 1990 (Dela za mladino), 2000, 2008.