ŠTUMBERGER, Miroslav

Rodil se je v Šmarju pri Jelšah, kjer je tudi začel obiskovati osnovno šolo, vendar se je družina zaradi premestitve očeta, ki je delal v državni službi, kmalu preselila v Lienz na Gornjem Štajerskem. Njegova samostojna pot v svet se je pričela že pri enajstih letih, ko so ga poslali v Ljubljano v realno gimnazijo. Vpis na Vojno pomorsko akademijo mu je branila mati, ki je bila resna in strogih moralnih načel, vendar je imel dobro podporo pri očetu. Po končani akademiji se je za kratek čas pridružil vojaškemu letalstvu, kmalu pa se je vpisal na torpedni tečaj in vstopil v podmorniško službo, kjer je ostal do konca velike vojne.

V nasprotju s predstavo o velikih, bradatih in enookih pomorskih kapitanih je bil Miroslav Štumberger droben, srednje postave, mehkih potez, živahnega pogleda in nagajivega nasmeha. Bil je posebnež vendar izjemnež, v njem je bilo nekaj čudaštva in šmarske nagajivosti, ki mu je ostala iz otroških let. Nikoli se ni poročil, čeprav je s svojo karizmo znal očarati veliko žensk. V svoji hiši v Baošićih v Boki Kotorski, kjer je živel od leta 1922, je odprl muzej Dom starega kapitana, ki ga je po smrti podaril občini Herceg Novi. V njem je ohranjena bogata zbirka predmetov, orožja in knjig, ki so se mu zaradi zbirateljske navdihnjenosti kopičile skozi leta. V zbirko prav tako spadajo njegova olja, ki izražajo skoraj pošastna vzdušja obupa, razočaranja in tesnobe ter makete starih jadrnic, ki jih je sam izdeloval.

Med leti 1923 in 1925 je sočasno s R. H. Goddardom v ZDA izdelal lastni raketni motor na tekoče gorivo, ki pa ga zaradi pomanjkanja sredstev nikoli ni uveljavil. Med izume Miroslava Štumbergerja spada tudi podvodni sonar, ki mu ni bil nikoli priznan. Vendar ga je nemirni tehnični duh in izostren um vodil naprej. Še pred drugo svetovno vojno je opravil več tehničnih inovacij in izboljšav na že obstoječih sredstvih vojne tehnike, kot je vodni sonar. Vodilni v poveljstvu vodnih orožij je začel preizkušati različna raketna orožja, med prvimi na svetu je uspešno izstrelil model raketoplana, opravil uspešen poskus z zračnim torpedom in izstrelil podvodni torpedo. Izdelal je podvodno mino, ki je postala standardna pomorska mina Jugoslovanske kraljeve mornarice. Prav tako pa je izdelal napravo za razminiranje, s katero so po drugi svetovni vojni očistili celoten zaliv Boke Kotorske. Od njegovih 500 izumov je 20 patentiranih. Zaradi uspešnih letalskih podvigov v prvih letih vojaške službe je prejel odlikovanje »Signum Laudis«. S činom kapitana bojne ladje in nazivom Poveljnik pomorske oblasti južnega Jadrana se je leta 1938 upokojil, svoje bogato ustvarjalno življenje pa zaključil v 92. letu starosti.