STERŽAJ, Miroslav

Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku, nižjo gimnazijo pa končal v Logatcu. Leta 1950 je končal še Srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani.
S kegljanjem se je srečal že v otroških letih med 2. svetovno vojno, ko je postavljal keglje italijanskim vojakom. Veselje do tega opravila je ohranil tudi med šolanjem v Ljubljani. V kegljaški klub se je vpisal po preselitvi v Ljutomer leta 1950. S svojimi rezultati je dokaj hitro postal član jugoslovanske državne reprezentance. Do leta 1984, ko je v državni reprezentanci končal aktivno kariero, je nastopil na dvanajstih svetovnih in dveh evropskih prvenstvih. Na njih je osvojil skupno 17 medalj. Kot njegova največja dosežka veljata naslova absolutnega evropskega prvaka leta 1964 v Budimpešti (zmaga posamično, ekipno in v parih) ter posamičnega svetovnega prvaka leta 1968 v Linzu v Avstriji. Prav tako je bil večkrat državni in republiški prvak. Do leta 1977 je bil član kegljaškega kluba Branik iz Maribora, nato pa do leta 2001 član ekipe Radenske. Svojo predanost kegljanju je izražal tudi kot tehnični vodja kluba in predsednik Športne zveze Ljutomer.
Miroslav Steržaj, katerega ime večina Pomurcev povezuje prav s kegljanjem, je bil tudi gospodarstvenik. Od leta 1955 je bil namreč zaposlen v ljutomerskem podjetju Mlekopromet, kjer je bil najprej komercialni direktor in nato dolga leta direktor. Hkrati je opravljal številne funkcije, povezane s kmetijstvom, zlasti z mlekarstvom.
Udejstvoval se je v politiki. Do osamosvojitve je bil podpredsednik in predsednik ljutomerske občine ter podpredsednik zbora občin, kar je bila do leta 1991 funkcija na ravni republike. Med letoma 1992 in 1997 je bil državni svetnik. Svojo politično kariero je končal leta 2002 kot podžupan občine Ljutomer.
Ljubiteljsko se je ukvarjal z zborovskim petjem in bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta.
Miro Steržaj si je v Ljutomeru ustvaril družino in tam je tudi pokopan.