Štefan MODRINJAK

Štefan Modrinjak se je rodil v kmečki družini v Središču ob Dravi. Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Varaždinu, nato pa je v letih 1795–1800 opravljal filozofske in teološke študije v Gradcu. Za njegov nazorski razvoj je izredno pomembno idejno ozračje tistega časa v Gradcu in na teološki fakulteti, ki je bilo v nasprotju z razmerami v Varaždinu in ga je izoblikovalo v jožefinskega razsvetljenca in versko strpnega humanista. V duhovnika je bil posvečen 20. septembra 1800.

Leta 1800 je zapustil Gradec in kaplanoval nekaj mesecev v Sv. Miklavžu v Ljutomerskih goricah, nato od 1801 tri leta v dekanijski župniji Velika Nedelja in še leto dni v sosednji mestni župniji v Ormožu. Veljal je za zelo dobrega in prizadevnega dušnega pastirja in dekanove oznake za škofijstvo so ga uvrščale med najboljšo tretjino dekanijske duhovščine. Leta 1805 je bil poslan za provizorja k Sv. Tomažu nad Ormožem, izdelal predpisni elaborat ter postal župnik. Zaradi ekonomičnih razlogov se je leta 1814 odločil za zamenjavo z miklavškim župnikom. Pri Sv. Tomažu se je moralo živeti od komaj zadovoljivih dohodkov, pri Sv. Miklavžu, kjer je služboval naslednjih dobrih trinajst let, pa je vzdrževani vir bilo lepo, sicer zanemarjeno posestvo, ki pa je več obetalo. Tukaj je imel tudi dva vinograda in župnijo je poznal iz prve službe.

Pesniti je začel morda že v času študija, najverjetneje pa v letih svojih prvih duhovniških služb. Najbolj ustvarjalno obdobje Modrinjakovega pesnjenja je bilo med njegovim tridesetim in štiridesetim letom, ko je bil skoraj ves čas župnik pri Sv. Tomažu. Točno število njegovih pesmi ni znano, po vsej verjetno jih zelo veliko ni napisal, nekaj se jih je pa tudi izgubilo. Vsebinsko Modrinjakove pesmi zajemajo vlogo pesnikovanja, iskanje resnice, pravice in svobode, odnose med ljudmi, človekove tegobe in radosti, lepote narave, ljubezen do slovenskega naroda, spoštovanje do kmečkega stanu … Nekatere pesmi so tudi povsem verske, naslonjene na evangelij, cerkvene praznike …