Štefan Mihael BENKOVIČ

V Lendavi je končal meščansko šolo. V prvi svetovni vojni je služil kot administrativno-ekonomski podčastnik. Po vojni je služboval kot občinski tajnik v takrat obmejni madžarski občini Prosenjakovci. 26. julija 1922 je začel kot pripravnik na tamkajšnji pošti in že konec istega leta postal poštni odpravnik. Službo je opravljal do 9. maja 1929. V tem času je hkrati opravljal tajniške zadeve za več vasi, bil pa je tudi gerent (predstojnik občinske uprave) za Čikečko vas. Ves čas je bil povezan z okoliškimi gasilskimi društvi in bil celo njihov predsednik.

Na lastno željo je bil maja leta 1929 premeščen na pošto v Dobrovnik. Poštni urad je deloval v hiši, ki si jo je zgradil sam. Poštni voz je najprej nadomestil s poštnim motorjem, ki je imel celo dva dodatna sedeža za potnike, kasneje pa je začel obratovati celo poštni avtobus. Že čez nekaj let, konec 1933, so kmalu za Beltinci tudi na pošti v Dobrovniku dobili telefonski priključek.

Do začetka druge svetovne vojne je bil aktiven v različnih kulturnih in dobrodelnih društvih. Leta 1933 je med drugim postal tajnik gasilskega društva Dobrovnik.

Iz virov, hranjenih v madžarskem državnem arhivu v Budimpešti je razvidno, da je bil med drugo svetovno vojno izdan zaradi svojih pro-jugoslovanskih stališč. Kot mnogo drugih je tudi sam moral izkusiti taborišče Sarvar na Madžarskem. Julija 1944 mu je kraljevo sodišče v Zalaegerszegu odobrilo pokojnino s strani Madžarske, ki jo je prejemal do konca vojne.

Po vojni je živel v Dobrovniku in se posvečal skrbi za domačijo. Ker je bil vse življenje v stiku s pisano in tiskano besedo, obvladal pa je tudi knjižno slovenščino in nemščino, je rad veliko bral.