Štefan KADOIČ

Rojen v delavski družini je osnovno šolo in nižjo gimnazijo končal v domačem kraju leta 1949, štiriletno tehnično srednjo šolo pa v Ljubljani leta 1953. Študij ekonomije jezaključil ob delu na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Prav tam je tudi magistriral s področja poslovnoorganizacijskih znanosti leta 1984.
Po končani vojaški obveznosti leta 1954 je našel zaposlitev kot konstruktor v Iskri Kranj. V letih 1957 in 1958 je bil vodja konstrukcije v tovarni tekstilnih strojev Kovinar Kranj, kjer je s sodelavci pripravil načrte za nov proizvodni program tekstilnih strojev in naprav. Zaposlen je bil tudi v tovarni Planika kot vodja priprave dela. Ukvarjal se je predvsem s problemi planiranja, normiranja in stroškov proizvodnje.
Zaradi družbenopolitične aktivnosti je bil izvoljen za sekretarja okrajnega odbora SZDL Gorenjske in sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistovKranj. Te funkcije je opravljal kot profesionalec od februarja 1959 do sredine 1964.
Leta 1964 se je zaposlil na tedanji Višji šoli za organizacijo dela kot strokovni sodelavec – svetovalec za področje ekonomike in vrednotenje dela. Kot konzultant in raziskovalec je sodeloval z vrsto delovnih organizacij v Sloveniji, pripravljal elaborate, razprave in kot referent sodeloval na simpozijih in konferencah. Pedagoško delo je opravljal od leta 1970 naprej kot predavatelj višje šole, nato pa kot višji predavatelj za predmet Ekonomika in predmet Ekonomika proizvodnje – praktikum.
Je pisec učbenikov in strokovnih člankov s področja ekonomike poslovnih sistemov. Dve mandatni obdobji je bil dekan VŠOD – FOV (1976-1980). Bil je aktiven v svetu Fakultete zaorganizacijske vedein svetu Univerze v Mariboru pri vključevanju FOV v slovenski in jugoslovanski prostor ter materialni izgradnji in razvoju VŠOD FOV. Za to delo je prejel plaketo VŠOD (1979), srebrno plaketo Univerze Maribor (1988), ter zahvalo 50 generacij študentov FOV – Univerze v Mariboru (2009) „za izjemen prispevek na prehojeni poti FOV“.

Od prihoda v Kranj je bil aktiven v družbenopolitičnem življenju Gorenjske. Bil je predsednik občinskega in okrajnega komiteja mladine, član predsedstva Ljudske mladineJugoslavije, sekretar okrajnega odbora SZDL, sekretar občinskega komiteja ZKS Kranj. Kot predsednik občinskega odbora Ljudske mladine Slovenije je pred koncem 50-ih in začetku 60-ih let sodeloval pri odločanju in organiziranju gradnje vodovoda Bašelj–Kranj, gradnji stadiona Stanka Mlakarja. Od leta 1981 do 1985 je bil član koordinacijskega odbora za gradnjo družbenih in komunalnih objektov v občini Kranj. Hkrati je bil predsednik odbora za izgradnjo izobraževalnega centra Zlato polje, na katerem že stojijo dijaški in študentski dom, srednja in višja tehnična šola, FOV,športna dvorana, ekonomska šola in višja šola.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil 2 mandatni obdobji (1982–1990) vodja delegatov kranjske občine v zboru občin Skupščine republike Slovenije in član nekaterih odborov Skupščine SRS ter član družbeno političnega zbora občine Kranj. Na športnem področju je deloval predvsem v Plavalnem klubu Triglav. Nekaj let je bil predsednik kluba in v tem obdobju je bilo organizirano tudi balkansko prvenstvo. Bil je član odbora za gradnjo pokritega olimpijskega bazena.
Po letu 1991 je bil tri mandatna obdobja svetnik v MO Kranj, od tega dva mandata (1998–2006) podžupan MO Kranj za področje družbenih dejavnosti. Angažiral se je predvsem pri obnovi osnovnih šol za prehod v devetletko, ambulanti nujne pomoči, osrednji knjižnici, športnih objektov itd. Osem let je bil predsednik sveta Varstveno delovnega centra Kranj in nekaj let Nadzornega odbora MOK. Od leta 2004 je član sveta Osrednje knjižnice, v zadnjih mandatih je predsednik sveta Mestne knjižnice Kranj.