Z izdelovanjem pip je začel njegov stari oče Viktor leta 1907, nadaljeval je oče Alojz. Srečko se je kot otrok z opazovanjem očeta marsikaj naučil, z obrtjo pa se je resno začel ukvarjati, ko je bil oče star in bolan. Poklicno šolo za elektroinštalaterstvo je obiskoval v Kranju. Po končanem šolanju se je za približno dve let zaposlil v podjetju Elmond Bled, nato pa je začel delati v trgovini Holzbauer v Bohinjski Bistrici. Po 18 letih redne zaposlitve je odprl podjetje za elektroinštalaterstvo. Leta 2011 je uradno začel izdelovati gorjuške pipe oziroma “fajfe”.
Njegovi izdelki nosijo certifikat Art&Craft, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in certifikat Bohinjsko/From Bohinj, ki ga podeljuje Turizem Bohinj. Poleg tega je obrt uvrščena v Register nesnovne kulturne dediščine. Pri izdelovanju intarzij uporablja biserne matice, ki jih je podedoval od očeta, kovinske kape pa izdeluje iz alpake oz. novega srebra. Pipe izdeluje iz lesa hruške, za ustnike uporablja smrekove veje. Lovskim pipam doda srnjakove roglje. Za nakit uporablja les divje češnje, oreha, hruške in ostalega sadnega drevja. V pokoju se še vedno ukvarja z rokodelstvom, znanje izdelovanja pip in ostalih izdelkov pa prenaša tudi na sina.
Bandur, S. Fajfar Srečko Lotrič trmasto nadaljuje obrt. (citirano 21. 8. 2026). Dostopno na naslovu https://www.delo.si/magazin/potovanja/fajfar-srecko-lotric-trmasto-nadaljuje-obrt
Lotrič Srečko, ustni vir, 20. 8. 2026.
Pipe. (citirano 21. 8. 2026). Dostopno na naslovu https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pipe
