Rodil se je očetu Martinu in Uršuli Šopar v zaselku Kovk na Dolu pri Hrastniku. Osnovno šolo je obiskoval na Dolu pri Hrastniku. Šolanje pa je leta 1905 nadaljeval na orglarski šoli Karla Bervarja v Celju ter jo leta 1908 uspešno zaključil.
Leta 1914 se je poročil s svojo izbranko Kristino Skaza ter se z njo preselil v Šempeter v Savinjski dolini. V zakonu se jima je rodilo osem otrok. Leta 1915 je bil dodeljen v sanitetno četo cesarsko kraljeve vojaške bolnice Knittelfeld v Avstriji. Opravljal je službo ordonanca pri vojaškem kuratu Franu Bonaču. Prvo zaposlitev je dobil v Rogatcu, nato v Šempetru, leta 1920 pa je v Vojniku nastopil službo organista. Ob igranju orgel in vodenju cerkvenega pevskega zbora je vodil tudi pevsko društvo LIRA. Ob začetku druge svetovne vojne so ga Nemci kot zavednega Slovenca aretirali, hišo zaplenili in družino izselili. Odpeljan je bil v Stari pisker v Celje, od koder so ga julija 1941 izpustili. Zavetje so našli pri družini Wolf v Šempetru. Srečno naključje je bilo, da je dobil službo v Westnovi tovarni v Celju in je tako z zaslužkom lahko preživljal svojo družino. Na svoj dom se je družina vrnila šele po osvoboditvi avgusta 1945. Dolga leta je vodil cerkveni zbor in plodovito komponiral. Ustvarjalen in mnogim za vzor je bil do konca svojega življenja.
Umrl je na svojem domu star 84 let. Pokopan je na pokopališču v Vojniku. Po njem je poimenovano v letu 2015 ustanovljeno Katoliško-kulturno društvo “Ivan Šopar” Vojnik.
Ivan Šopar, organist in skladatelj, Vojnik 2015
Dr. S. Šopar: Družinska zapuščina Ivana Šoparja: diploma orglarske šole Ivana Šoparja (15. 9. 1905−16. 7. 1908)
M. Zdovc: Zapiski s pogovora s sinom Ivana Šoparja, dr. Slavkom Šoparjem (maj 2019)