Ricerca avanzata
it
en hu it sl

SODJA, Simon

SODJA Simon
Foto: Arhiv Draga Sodja

Galleria fotografica

Nato:
15. February 1899, Blejska Dobrava
Morto:
9. September 2001, Blejska Dobrava
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Doma je bilo 11 otrok, 9 jih je preživelo. V osnovno šolo je hodil od 6. do 12. leta. V razredu je bilo od 15 do 20 otrok. Učiteljica jih je naučila brati, pisati in malo računati. Leta 1906 je bil Simon Sodja na železniški postaji, ko se je ob odprtju proge Jesenice-Gorica z vlakom peljal mimo Blejske Dobrave prestolonaslednik Franc Ferdinand. Vpoklicali so ga v vojsko in bil je na italijanski fronti. Ko je 12. ofenziva propadla, so jih Italijani zajeli v bližini Bolzana. Zdravi Slovenci so šli v ujetništvo, Čehe in Madžare ter ranjene Slovence, med katerimi je bil tudi Simon Sodja, pa so spustili, da so šli domov. S še tremi Slovenci je šel do Lienza, od tam pa z vlakom proti Jesenicam. Tam sta ga srečala dva Maistrova borca. Namesto na Blejsko Dobravo je šel na Koroško. Tam je bil devet mesecev, dokler razmejitvena komisija ni končala svojega dela. Po končani prvi svetovni vojni, ko je bil tri mesece že doma, je moral še za devet mesecev v jugoslovansko vojsko. V železarni je začel delati leta 1917 pri martinovkah. Trideset let so bile nedelje in prazniki tudi delovni dnevi, delali so po 12 ur na dan. Leta 1927 se je poročil z domačinko Marijo. Na Blejski Dobravi sta zgradila hišo, v kateri je živel do svoje smrti. Leta 1928 se mu je rodil edini sin Sašo. Kasneje je delal v tovarni elektrod na Blejski Dobravi, potem pred upokojitvijo pri parnih kotlih na Slovenskem Javorniku. Po delu v železarni je pomagal pri kmetih na Blejski Dobravi. Leta 1962 je odšel v zasluženi pokoj.

Premi

Večkrat je bil nagrajen. Leta 1998 je prejel plaketo Slovenske vojske, tega leta je na predlog ZLSD postal tudi častni občan občine Jesenice. Decembra 1999 je predsednik republike Milan Kučan ob dnevu samostojnosti odlikoval z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije za častna domoljubna dejanja v boju za severno mejo Maistrove borce, ki so ob koncu prve svetovne vojne soustvarjali temelje slovenske suverenosti. Odlikovanje je predsednik republike simbolično izročil Simonu Sodju.

Fonti e letteratura

Klinar, R. Simon Sodja: edini živeči Maistrov borec. Jeseniški zbornik, 2000, št. 8, str. 155-158.
Mrak, A. Poslednji borec generala Maistra. Dnevnik, 2000, št. 276/277, str. 22.
Sedej, D. Simon Sodja sprejel prijatelje: 102 leti najstarejšega Maistrovega borca. Gorenjski glas, 2001, št. 3, str. 11.
Felc, V. Simon Sodja je dopolnik 102 leti. Delo, 2001, št. 38, str. 7.
Umjenovič, S. Simon Sodja dočakal tretje tisočletje. Večer, 2001, št. 36, str. 11.
Umjenovič, S. Simon Sodja (1899 – 2000). Večer, 2001, št. 209, str. 11.
Sedej, D. Umrl je Simon Sodja. Gorenjski glas, 2001, št. 72, str. 1.

Autore/autrice della voce: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Data del primo inserimento: 19. 7. 2012 | Ultima modifica: 15. 2. 2022
Nina Jamar. SODJA, Simon. (1899-2001). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/sodja-simon/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 28. 6. 2012

KOS, Simon

28. October 1911–15. December 1941
Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, zadnji dve leti v italijanskem jeziku. Veliko je bral in tako že pri šestnajstih postal knjižničar lokal...
Data di inserimento: 13. 3. 2015

GRAH, Drago

Po končani gimnaziji v Murski Soboti je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral angleščino in nemščino. Literarno se je začel uveljavljati že...
Data di inserimento: 15. 3. 2018

SEPE, Mojmir

11. July 1930–24. December 2020
Rojen sicer v Črni na Koroškem (mati je šla rodit k sestri), mladost pa je preživljal v Celju. Glasbeni talent je očitno podedoval po starših, očet...