Ricerca avanzata
it
en hu it sl
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

SMREKAR, Lado

Portret - Lado SMREKAR
Lado Smrekar - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Galleria fotografica

Nato:
1. December 1928, Zagorica (občina Mirna)
Morto:
2. December 2020, (pokopan v Kostanjevici na Krki)
Luoghi di attività:
Lessico:

Osnovno šolo je obiskoval na Mirni, nato pa je v Ljubljani končal nižjo gimnazijo in učiteljišče ter študiral na pedagoški akademiji, kjer je diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika. Najprej je kot predmetni učitelj poučeval na vojaški gimnaziji v Sarajevu, nato v osnovni šoli v Artičah, leta 1952 pa je kot učitelj slovenskega in srbohrvaškega jezika dobil zaposlitev na nižji gimnaziji v Kostanjevici, ki se je kasneje preimenovala v osnovno šolo; od leta 1955 do upokojitve leta 1984 je bil ravnatelj kostanjeviške šole. Razvijal je modernejše oblike poučevanja ter z veliko iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo močno vplival na celotno življenje v Kostanjevici in njeni okolici. V prostorih kostanjeviške šole je ustanovil tudi enega prvih otroških vrtcev na Dolenjskem.

Bil je utemeljitelj kulturnega razvoja Kostanjevice na Krki ter predan kulturni in družbeni delavec tudi v širšem okolju. V sedemdesetih letih 20. stoletja je bil mdr. predsednik Kulturne skupnosti Krško, kjer je pomagal pri izgradnji kulturnega doma, bil je tudi član predsedstva Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Utemeljil je model policentričnega kulturnega razvoja, ki je od šestdesetih let 20. stoletja veljal za temeljni koncept slovenske kulturne politike. Njegovo ogromno delo je v celoti komaj pregledno: leta 1956 je ustanovil in bil 25 let vodja Dolenjskega kulturnega festivala, ki je privabljal umetnike iz vse Slovenije in tujine, istega leta je v osnovni šoli ustanovil Gorjupovo galerijo, ki je danes reprezentativna zbirka likovne umetnosti dvajsetega stoletja s preko 300 deli, leta 1958 je vzpostavil Lamutov likovni salon, leta 1960 je skupaj s sodelavci organiziral mednarodni kiparski simpozij Forma viva in ga nato vodil do leta 1982, leta 1969 je ustanovil tudi Grafični bienale jugoslovanskih otrok, leta 1974 je bila pod njegovim okriljem ustanovljena Galerija Božidarja Jakca, ki jo je s prekinitvami vodil do leta 1996. Organiziral je številne kulturne prireditve in razstave, ki so bile odmevne ne samo doma, ampak tudi v svetu. V Kostanjevici je 30 let vodil Kulturno-prosvetno društvo Lojze Košak, za katerega je režiral in igral v številnih gledaliških predstavah; igri Miklova Zala in Divji lovec sta bili odigrani na 33 odrih po Sloveniji in v zamejstvu.

Udejstvoval se je tudi literarno – pisal je pesmi, nekatere med njimi so uglasbene. Svoje pesmi in prispevke je objavljal v revijah in časopisih Dolenjski list, Dolenjski razgledi, Rast, Naš glas idr. ter izdal pesniško zbirko Ob poti (2008).  Zasnoval in uredil je obsežno monografijo Krško skozi čas: 1477–1977: zbornik ob 500-letnici mesta (1977) ter pripravil več domoznanskih publikacij o mestu Kostanjevici in okolici. Več desetletij je vodil obnovo kostanjeviškega cistercijanskega samostana, v katerem domuje Galerija Božidarja Jakca.

Prejel je številne nagrade in priznanja, med njimi leta 1958 Žagarjevo nagrado za najboljše prosvetne delavce in leta 1986 Valvasorjevo nagrado na področju muzealstva.

Z ženo Marijo, po rodu Žužemberčanko, sta imela sinova Andreja Smrekarja, umetnostnega zgodovinarja, in Boruta Smrekarja, glasbenika; njuna vnukinja Ajda Smrekar pa je gledališka in filmska igralka.

Ob poti, 2008 (pesniška zbirka)

Žagarjeva nagrada, 1958
Valvasorjeva nagrada, 1986
Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, 1994
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Red dela z rdečo zastavo
Plaketa mesta Kostanjevica, 1998
Častni meščan Kostanjevice na Krki, 2002

Enciklopedija Slovenije: zv. 12: Slovenska n–Sz. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, str. 90.
Jakše, T. Naše korenine. Novo mesto: Biro M, 1998, str. 412– 416.
Jakše Gazvoda, T. “Sedaj je moja radost moja družina, moji vnuki”: Lado Smrekar, kulturni delavec. Dolenjski list, 29. november 2012, leto 63, št. 48, str. 19.
Markelj, M. Tvorec kostanjeviškega čudeža: znani kostanjeviški kulturnik Lado Smrekar je praznoval 80. rojstni dan: kot rojstnodnevno darilo so izdali jubilantov pesniški knjižni prvenec Ob poti. Dolenjski list, 11. dec. 2008, Leto 59, št. 50, str. 12.
Mirna – ime pesniškega zvena in pomena. Mirna: Osnovna šola, 1998, str. 31–47.
Tomše, I. 40 let Lada Smrekarja v Kostanjevici na Krki. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, maj 1994, let. 5, št. 1–2, str. 115–116.
V 93. letu starosti se je poslovil oče kostanjeviške kulture Lado Smrekar. (citirano 25. julija 2023) Dostopno na naslovu: www.eposavje.com/kultura/v-93-letu-starosti-se-je-poslovil-lado-smrekar

Autore/autrice della voce: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Data del primo inserimento: 15. 12. 2019 | Ultima modifica: 1. 12. 2023
Darja Peperko Golob. SMREKAR, Lado. (1928-2020). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 10. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/smrekar-lado/
Segnala un errore