SMOLEJ, Andrej

Izhaja iz glasbene družine. Stara mama je iz družine Lužnik, kjer so imeli že pred vojno in po njej svoj ansambel, Ansambel bratov Lužnik. Igrala je citre, orglice, kitaro, tamburico. Tradicijo so nadaljevali sin Andrej in vnuka Jernej in Klemen, vsi odlični glasbeniki in učitelji kitare. Poleg kitare je Andrej Smolej igral še banjo in balalajko. Svojo glasbeno pot začel v rani mladosti z igranjem tamburice. V tamburaškem orkestru je igral osem let. Na Glasbeni šoli Jesenice se je učil igranja kontrabasa (prof. Zorko), nadaljeval je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani (SGBŠ). Kitara je bila takrat samo stranski učni predmet (poučeval ga je prof. Stanko Prek), zato se je igranja kitare učil kot samouk. Po SGBŠ v Ljubljani je šolanje nadaljeval na Akademiji na Dunaju pri prof. Karlu Scheitu, kjer je bil njegov glavni predmet kitara. Od leta 1982 do 1990 je poučeval kitaro na Glasbeni šoli Jesenice. V sklopu Glasbene šole Jesenice je kitaro poučeval tudi v Ukvah v Italiji. Štirideset let je bil poklicni glasbenik pri ansamblu Slovenski muzikantje, štiriindvajset let je bil tudi njegov vodja. Vsako leto so posneli tudi zgoščenko in opravili približno sto nastopov. Na zgoščenkah je približno sto njegovih avtorskih skladb, med njimi: Veseli muzikant, Do ušes zaljubljena, Živela sem le zate, Večerni mrak, Ko narcise zacveto, Šegava kitara, Mamici, Ne joči, Slovenija, Poslednje sonce.

Vir: pogovor z Andrejem Smolejem, Jesenice 2007