Smiljan TROBIŠ

Obiskoval je Osnovno šolo Katja Rupena (danes Osnovna šola Center) v Novem mestu, kjer se je nato vpisal v gimnazijo in leta 1975 maturiral. Sprva je študiral medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, nato pa leta 1986 diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani iz metod učenja; po izobrazbi je predmetni učitelj kemije, biologije in angleščine. Od leta 1999 do 2021, ko se je upokojil, je imel status svobodnega ustvarjalca na področju kulture – književnika. Živi in še vedno ustvarja v Novem mestu – kot pedagog, prevajalec, lektor, mentor, pesnik in recitator na mnogih prireditvah. Vodil je tudi delavnice kreativnega pisanja. Od leta 2007 je član Društva slovenskih pisateljev. Je prejemnik Trdinove nagrade, ki jo podeljuje Mestna občina Novo mesto za uspehe na kulturnem in literarnem področju, prejel pa je tudi druge nagrade.

Pesmi je začel objavljati že v gimnaziji v glasilih Stezice, Izvestja, v Dolenjskem listu, nato v številnih literarnih revijah in časopisih, kot so OtočjeO, Poetikon, Rast, Znamenja, Revija 2000, Pesniška tribuna, Tretji dan, Mentor, Družina, Apokalipsa, Locutio, Zvon idr., kjer objavlja tudi eseje. Izdal je več pesniških zbirk, več knjig meditacij in sodeloval v mnogih publikacijah z likovnimi umetniki, npr. v knjigi Kipi govorijo (2005) je objavil pesmi ob kipih akademskega kiparja Franceta Goršeta. Napisal je tudi štiri priročnike o kreativnem pisanju ter izdal več e-knjig, nekatere tudi s prevodi v tuje jezike, in zvočnih knjig, npr. Ljubezenske pesmi (2005). Sodeloval je v skupnih projektih Literarnega kluba v Novem mestu In P. Veritas (1994) in Enaindvajset (2000).  Kot pesnik je zastopan v mestni čitanki Novomeška knjiga (2007) urednika dr. Milčka Komelja. Sodeloval je v zbornikih molitvene poezije, v mednarodni antologiji haiku poezije, v zbornikih slovenskega aforizma in v zbornikih Dum spiro.