Slavko SMOLEJ

V Ljubljani je obiskoval Tehniško srednjo šolo, kjer je leta 1929 diplomiral kot elektrotehnik. Zaradi gospodarske krize in velike brezposelnosti je bil primoran sprejeti delo nekvalificiranega delavca pri Kranjski industrijski družbi, predhodnici Železarne Jesenice, nato pa je tam deloval kot elektrotehnik. Od leta 1945 do 1961 je bil obenem ravnatelj Metalurške industrijske šole na Jesenicah, od leta 1954 do 1961 pa tudi upravnik jeseniškega Tehniškega muzeja. Pred drugo svetovno vojno je bil član Turistovskega kluba Skala na Jesenicah in Fotokluba Ljubljana, po vojni Fotokluba Jesenice in Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov. Njegovo fotografsko zapuščino hranijo Gornjesavski muzej Jesenice, Gorenjski muzej Kranj in Moderna galerija, Ljubljana.

Smolejeva fotografija je bila sprva povezana z njegovimi alpinističnimi vzponi in naravoslovjem, nato z njegovim delovnim okoljem v Železarni Jesenice. O vseh teh področjih je tudi pisal. Prispevke, katerih sestavni del so bile njegove fotografije, je objavljal v revijah Planinski vestnik, Železar, Tovariš in drugih. Gorsko floro je fotografiral tudi v tehniki barvnih diapozitivov, ki jih je vse do leta 1955 kazal na številnih predavanjih. Kot član Fotokluba Ljubljana je na mednarodnih natečajih v Evropi in Ameriki nase opozoril tudi tujo javnost. Med vojno je fotografsko beležil kaotične vojne razmere, izkušnja koncentracijskega taborišča Mathausen pa ga je vzpodbudila, da je fotografije iz lastnega arhiva dopolnil s posnetki drugih očividcev vojnih grozot in zasnoval knjigo Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi (1955). Po vojni se je največ posvečal železarski tematiki; njegov železarski arhiv je nastajal od leta 1932 do 1959 in je zbirka preko tisoč kontaktnih kopij na temo železarjevega dela v vseh delovnih procesih.

Vir :zapis Lare Štrumej, Moderna galerija Ljubljana, julij 2012