SLAPAR, Nejč

Od 13. leta je bil v internatu v Kamniku, kjer je zaključil osnovno šolo in gimnazijo ter se seznanil s prvimi likovnimi osnovami. Njegovi začetki so bili v risbi s tušem. Po študiju gradbeništva se je preusmeril v grafično industrijo in se leta 1971 zaposlil kot grafik–oblikovalec v grafičnem podjetju Gorenjski tisk v Kranju, kjer je bil zaposlen vse do leta 1990.

Poznan je kot vsestranski umetnik, ki je v svoji več kot 40-letni umetniški karieri deloval na področju filma, glasbe in likovnega ustvarjanja. Kot velik ljubitelj filma je že v mladosti skupaj z Janezom Horvatom, Živkom Kladnikom ter Gašperjem Starcem ustanovil filmsko skupino Ime, ki je delovala med leti 1970 in 1976. Posneli so več kratkometražnih igranih filmov (Do spoznanja, Rdeča kapica, Balada o mrtvecu, Dolgčas…) in zanje prejeli pomembnejše filmske nagrade tedanje Jugoslavije. Priznanja so prejeli še v Italiji in Avstriji. Skozi vse življenje ga spremlja tudi glasba. Igra na harmoniko. Je član ansambla Slutnja poletja, ki igra mednarodne etno izvedbe ter priredbe. Najpomembnejši pečat pa pušča v likovni umetnosti. Danes je uveljavljen likovni ustvarjalec. Prvič je razstavljal leta 1968 v Prešernovi hiši v Kranju. Imel je že več kot sto samostojnih (Kranj, Dobrna, Tržič, Jesenice, Rogaška Slatina, Škofja Loka, Piran, Visoko,….) ter okoli petdeset skupinskih razstav (Kranj, Beljak, Bled, Murska Sobota, Piran, Benetke, Ljubljana,…) doma in v tujini. Skupaj s pesnikom Francetom Pibernikom je prvič povezal poezijo ter grafiko. Sodeloval je tudi s konceptualistično skupino West-East. Udeležil se je več likovnih kolonij.

Njegovo likovno delovanje izhaja iz grafičnega oblikovanja, kjer vedno znova preizkuša nove tehnične in oblikovne rešitve. V začetnih delih je zunanja oblika pogosto podrejena grafičnemu črno-belemu dojemanju celote. Pritegnili so ga principi op-arta in geometrijske abstrakcije. Poteze s čopičem je zavestno nadomestil z abstraktno organizacijo likovne ploskve ter se pri nekaterih projektih oziral po avantgardističnih likovnih principih. Uporabljal je risarske pripomočke, kot so šablone, krivuljniki in rapidograf, ter s tem poudarjal osebno noto ustvarjalnega dejanja. Svoje zamisli je predstavljal v obliki ciklusov z različnim vsebinskim nabojem. Poleg likovnih učinkov ga je kasneje zanimal tudi očiten dualizem med moškim in žensko ter abstraktni pejsaž s pogledom v namišljeni likovni prostor. Novejša dela se razlikujejo od prejšnjih predvsem po dodatni barvni komponenti in preskoku iz ploskovne v tridimenzionalno perspektivo. Ustvarit želi iluzijo več prostorov. Prevladujejo žive, energične barve, vseeno pa ohranja prepoznaven slog jasnih linij, ki ga dviga visoko nad povprečje sodobnih likovnih ustvarjalcev. Dovzeten je do alternativnih sprememb, njegova dela sledijo toku novejšega časa. V prihodnje želi še naprej raziskovati op-art in uporabljati barve, ker le-te simbolizirajo življenje, čustva ter odnos do sočloveka. Od leta 1995 je predsednik Likovnega društva Kranj.