ŠKRABANJA, Vida

Rodila se je v Ljubljani, od koder so se leta 1975 s starši preselili na Savo pri Litiji. Z možem Silvom, sinovoma Jakobom Vidom in Tilnom Gregorjem od leta 2001 živi v Novem mestu.

Prve štiri razrede je obiskovala na podružnični osnovni šoli na Savi, zadnje štiri pa v Litiji.

Po zaključeni Srednji pedagoški šoli naravoslovno-matematične smeri se je vpisala na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Po diplomi je pričela delati kot mlada raziskovalka v Centru za rastlinsko biotehnologijo in žlahtnjenje na isti fakulteti in se vpisala na podiplomski študij. Že med pripravo magisterija je začela sodelovati s tujimi inštitucijami, z danskimi, japonskimi, italijanskimi in kitajskimi. Doktorirala je leta 1999 iz živilskih znanosti, po tem, ko je pridobila štipendijo Swedish Institute, in praktični del doktorata opravila na enem izmed najuglednejših univerzitetnih centrov za prehrano – na Univerzi v Lundu na Švedskem. Raziskovalno delo je pretežno posvetila prehranskim lastnostim žit in ajde, predvsem biorazpoložljivosti škroba in njegovi uporabnosti za bolnike z motnjami v presnovi kot tudi za zdrave posameznike, pri katerih se lahko bolezni sodobnega časa prepreči ali upočasni njihovo pojavnost. Škrob in njegova sposobnost tvorbe kompleksov je bilo drugo področje njenih raziskav. Nadaljevala je s pedagoškim delom kot asistentka za Analizno kemijo in Analizo kakovosti živil ter postala docentka za področje prehrane.

V letih 1992 – 2003 je bila zaposlena na Univerzi v Ljubljani, na Biotehniški fakulteti, od 2003 dela v tovarni zdravil Krka d.d., Novo mesto.

Je raziskovalka na področju nutricionistike in dietetike, farmacije. Piše strokovne članke za mednarodne revije, napisala je knjigo Rad bi vedel več… o ajdi (založba arte4 Novo mesto).

V njej na otrokom razumljiv način predstavi zgodbo o prijateljstvu med dečkom s celiakijo in njegovim radovednim sošolcem, ki skupaj s starši odkriva ajdo, njene lastnosti in vsestransko uporabnost. Ajda je avtorici služila za izhodišče k večdimenzionalnem sporočilu staršem, pedagogom in drugim odraslim kot tudi otrokom, kako pristopiti k naravoslovnemu raziskovanju, ki ni povezano z brskanjem po računalniku, ampak z opazovanjem in raziskovanjem v naravi sami. Velik poudarek je tudi na vlogi oz. podpori staršev pri radovednih otrocih, na seznanjanju z zdravim načinom življenja in na prijateljstvu, ki je tisto pristno, pravo, in ne zgolj površno preko različnih medijev. Zgodba se odvija sodobno, kot naravoslovni projekt – kot skupna naloga za otroke in starše. V knjigi je prikazana zgledna družina oz. starši, ki svojih otrok kljub zaposlenosti ne prepustijo samim sebi in ne zatrejo njihove raziskovalne žilice, temveč se tudi sami aktivno vključijo v skupno odkrivanje, učenje in raziskovanje. Avtorica namreč opaža, da je sedanja šolska snov na nivoju, ki ni vedno prilagojen njihovemu predznanju in predstavam, temveč je snov preveč kompleksna, odvija se prehitro, osnove pa se ne utrjujejo dovolj. Le-te morajo otrokom pogostokrat razložiti ali dograditi starši, kar pa je zelo odvisno od časa, lastnega znanja, denarnih in ostalih zmožnosti za obšolske dejavnosti, nenazadnje tudi potrpljenja.

Premalo poznana rastlina ajda raste vsepovsod in ta širina se odraža tudi v kompleksnosti oziroma večplastnosti knjige, ki je kot projekt literarnega dela s poučno vsebino v štirih jezikih hkrati izredna redkost. Avtorica je z zamislijo o večjezičnosti sledila založnikovemu sloganu »Multilingualism is us«. Poleg slovenščine v knjigi Rad bi vedel več… o ajdi vzporedno tečejo besedila še v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, natisnjena v različnih barvah, kar omogoča zanimiv način učenja teh jezikov – samostojno ali integrirano z drugimi nejezikovnimi znanji. Knjigo je zelo živo ilustriral mlajši madžarski ilustrator László Balla, za prelom (ureditev) besedila pa je poskrbela Francozinja Nathalie Letullier.