ŠKODLAR, Čoro

Rodil se je okrajnemu orožniškemu stražmojstru Ivanu Skodlarju in Mariji, roj. Brill, kot Franc Skodlar. Zaradi temnih las in polti ga je mati ljubkovalno imenovala Čuri; vzdevek je sam preoblikoval in se leta 1919 uradno preimenoval v Čora Škodlarja.

Po osnovni šoli je obiskoval ljubljansko realko in bil v petem razredu izključen. Od leta 1921 se je učil slikarstva v raznih ateljejih na Dunaju, v Münchnu in Pragi, po vrnitvi v Ljubljano leta 1923 je delal kot novinar, ilustrator in umetnostni kritik pri časopisu Jutro ter se učil slikanja al fresco. Risal je že v srednji šoli in prvič razstavljal leta 1920 na I. jugoslovanski razstavi v Beogradu, zatem pa vse do druge svetovne vojne sodeloval na razstavah v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, kjer je imel svoj umetniški atelje. Občasno je bival pri slikarju Ferdu Veselu na gradu Grumlof v Šentpavlu na Dolenjskem in skupaj z njim upodabljal dolenjsko pokrajino, slikal portrete in akte. Med drugim je naslikal portret dramatika Slavka Gruma, danes hranjen v zapuščini Slavka Gruma v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.

Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto in septembra 1943 odšel v partizane. Leta 1944 se je po pobegu iz taborišča Kozaršče pridružil IX. korpusu pod poveljstvom generala Lada Ambrožiča – Novljana, kjer je dokumentiral, fotografiral in s kamero posnel vse pomembne akcije ter delovanje bolnišnice Franja. Žal se to gradivo ni ohranilo v Sloveniji. Po končani vojni je postal član komisije za ugotavljanje kulturne škode v Sloveniji in tajnik Federalnega zbirnega centra pri Ministrstvu za prosveto, nato pa je živel kot svobodni umetnik. Zaradi spora z oblastjo je bil skupaj z ženo obsojen in med letoma 1951 in 1955 zaprt, od leta 1956 do 1969 je opravljal restavratorska dela za Narodno galerijo v Ljubljani, v Novem mestu, Kopru, v Hrastovljah in Olimju. Zelo vneto je nastopal v polemikah o avtentičnosti Prešernove podobe, ki jo je odkril na Dunaju dr. Marko Marin.

Čoro Škodlar je vse svoje življenje, tudi v zaporu, predvsem slikal in risal, napisal pa je tudi nekaj člankov in knjig, mdr. leta 1984 neobjavljen priročnik Tehnologija slikarstva. Leta 1975 se je na povabilo Dolenjskega muzeja udeležil 5. dolenjske slikarske kolonije v Novem mestu ter se predstavil na istoimenski razstavi jeseni istega leta. Leta 2021 je bila v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto retrospektivna razstava njegovih izbranih slik na platnu in zaporniških risb.